Benedikt XVI. podpisal apostolsko spodbudo Africae Munus
OUIDAH (sobota, 19. november 2011, RV) – Osrednji del današnjega dne apostolskega
potovanja Benedikta XVI. v Benin, je bil podpis Posinodalne apostolske spodbude Africae
munus. Sveti oče se je po srečanju z duhovniki, bogoslovci, redovniki, redovnicami
ter vernimi laiki napotil v baziliko Brezmadežnega spočetja Device Marije, kjer se
je nekaj časa zadržal v molitvi češčenja Najsvetejšega. Po uvodnem nagovoru generalnega
tajnika Sinode Nikola Eterovića je papež navzoče v baziliki nagovoril najprej v angleščini
z besedami: »Danes se s podpisom Spodbude Africae Munus, zaključuje obhajanje
Sinode. Sinoda je spodbudila katoliško Cerkev v Afriki, da je molila, razmišljala
ter razpravljala o tematikah sprave, pravičnosti in miru.«
Sveti oče je nato poudaril, kako je bil ves potek sinode v znamenju posebne bližine
Petrovega naslednika s krajevnimi Cerkvami v Afriki, bodisi preko srečanj s škofi
in delegati, ki so prišli v Rim, bodisi z osebno izročitvijo Delovnega gradiva za
Sinodo med apostolskim obiskom Kameruna v mestu Yaundé.
Benedikt XVI. je nato
v francoskem jeziku razložil prispevek posinodalne apostolske spodbude Ecclesia
in Africa (Cerkev v Afriki) blaženega Janeza Pavla II, saj je v njej podrobno
opisan pojem Cerkve kot Božje družine. Papež je na podlagi tega pozval Cerkev, »naj
se vedno bolj prepozna kot družina. Kristjani smo namreč skupnost vernikov, ki slavi
Troedinega Boga, obhaja velike skrivnosti naše vere ter poživlja z dejavno ljubeznijo
odnose med osebami, skupinami ter narodi, ne glede na narodne, kulturne in
verske razlike.«
Sveti oče je nadalje izpostavil osnovno temo apostolske
spodbude, ki je sprava z Bogom ter z bližnjim. Dejal je: »Cerkev spravljena navznoter,
kar pomeni, da so njeni člani med sabo spravljeni, lahko postane preroško
znamenje sprave tudi na družbenem nivoju vsakega naroda in celotne celine.«
Na
koncu je sveti oče v portugalščini spregovoril še o prizadevanju za mir, ki spada
med najdragocenejše dobrine. Dejal je: »Spravljeni in v miru z Bogom ter bližnjim,
lahko ljudje skupaj delajo na družbenem področju za večjo pravičnost.
Pri tem ne smemo pozabiti, da je največja pravičnost, kakor pravi evangelij, izpolnjevanje
Božje volje.«