2011-11-18 17:14:27

Papež v katedrali mesta Cotonou: Marija je Mati usmiljenja in zanesljiva voditeljica


COTONOU (petek, 18. november 2011, RV) – Sveti oče je takoj po pozdravni slovesnosti na letališču s papamobilom odšel po dvanajst kilometrov dolgi poti do katedrale mesta Cotonou. Ob poti so ga pozdravljali številni verniki, ki so se že včeraj zbrali v mestu in se udeležili posebnega sprevoda z baklami, ki se je med pesmijo in molitvijo odvijal po ulicah. Papeža so pričakali tudi mnogi, ki ne pripadajo katoliški Cerkvi, a so kljub temu, kot poročajo novinarji, hoteli videti in slišati »pomembnega voditelja«, ki prinaša sporočilo miru. Poleg romarjev pa je papeža ob poti pozdravljalo tudi veliko število plakatov, ki so mu v domačih jezikih Benina izrekali dobrodošlico. Dobrodošlico v deželi, ki je zaznamovana s preprostostjo, revščino in raznovrstnostjo etnične in verske pripadnosti, a hkrati tudi z močnim upanjem. O tem pričujejo besede mimoidočih, ki papežev obisk opredeljujejo kot »milost, ki jim jo podarja Bog« in »veliko čast, da je bil med vsemi afriškimi državami, ki bi želele sprejeti papeža, izbran prav Benin«. O sporočilu, ki jim ga prinaša in govori o pravičnosti, spravi in miru, pa pravijo, da »ne zadeva le katoličanov, ampak ves svet«.

Okoli pol pete ure popoldne so svetega očeta v katedrali pričakali beninski škofje, nekateri gostje in številni verniki. Katedrala, ki je posvečena Naši Gospe usmiljenja, je sedež nadškofije. Papež Benedikt XVI. se je v kratkem nagovoru s hvaležnostjo spomnil na dva nekdanja nadškofa, ki sta svoje zadnje zemeljsko počivališče našla v katedrali. To sta bila Christophe Adimou in Isidore de Sousa. Bila sta »pogumna delavca v Gospodovem vinogradu«. Spomin nanju ostaja živ v srcih številnih katoličanov in drugih prebivalcev v Beninu. Vsak na svoj način sta bila »pastirja, polna gorečnosti in ljubezni«. Sveti oče je izpostavil tudi odločilno vlogo msgr. de Souse pri prehodu Benina v demokratično ureditev.

V nadaljevanju je papež zbrane povabil h kratki meditaciji o neskončnem Božjem usmiljenju. Le-tega nam čudovito razodeva zgodovina odrešenja, ki svoj vrh doseže v učlovečenju, svojo izpolnitev pa v velikonočni skrivnosti. »Božje usmiljenje ni le v odpuščanju naših grehov, ampak temelji tudi na dejstvu, da nas Bog, naš Oče, vodi nazaj na pot resnice in luči. Včasih pa to ne gre brez naše bolečine, bridkosti in strahu, toda Bog ne želi, da bi se izgubili.« Ta dvojni izraz Božjega usmiljenja kaže, kako je Bog zvest zavezi, ki jo z vsakim kristjanom sklene pri krstu.

Benedikt XVI. je nato spomnil na Devico Marijo, ki je Mati usmiljenja, na kar opozarja tudi katedrala v Cotonouju. S svojim »da« je namreč prispevala pri razodetju Božje ljubezni med ljudmi. Zato je prejela tudi posebno pravico, da »nam lahko priskoči na pomoč vedno in kjerkoli.« V zavetju njenega usmiljenja ozdravijo ranjena srca, odstranjene so zasede zla in sovražniki se spravijo. »V Mariji nimamo le zgleda popolnosti, ampak tudi pomoč za uresničevanje skupnosti z Bogom ter našimi brati in sestrami.« Kot Mati usmiljenja je zanesljiva voditeljica učencev svojega Sina, ki želijo služiti pravičnosti, spravi in miru. S preprostostjo in materinskim srcem kaže na edino luč in resnico: Jezusa Kristusa. Sveti oče je zato svoj nagovor sklenil z molitvijo in povabilom vernikov, naj se ne bojijo z zaupanjem priporočati Mariji.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.