Kardinal Angelo Bagnasco: Da bi proces združevanja bil zares ploden, mora Evropa priznati
lastne verske korenine
RIM (četrtek, 17. november 2011, RV) – Da bi proces združevanja bil zares
ploden, mora Evropa priznati lastne verske korenine, predvsem krščanske, ter tako
dati primeren prostor tistim načelom, ki so sestavni del njene dediščine in ki so
temelj njenih vrednot. Tako je povedal predsednik Italijanske škofovske konference,
kardinal Angelo Bagnasco, na seminarju o Cerkvi in religijah v Evropski uniji, ki
so se ga v začetku tedna udeležili italijanski škofje. Kardinal Bagnasco je izpostavil,
da zavest o krščanskih koreninah na noben način ne pomeni zanikanja upravičene potrebe
po zdravi laičnosti evropskih institucij, ampak pomeni sprejetje zgodovinskega dejstva,
ki ga ne more nihče zanikati, kajti krščanstvo je neločljiv del temeljev evropske
indentitete. To pomeni, da zavrnitev sklicevanja na verske korenine Evrope, ni nikakršna
strpnost, kajti prava strpnost temelji na verski svobodi in ne na zavračanju religij.
Danes pa smo priča težnji, ki želi religijo odriniti v izključno privatno in subjektivno
sfero ter obenem v ospredje postaviti etični relativizem in kulturni dogmatizem, je
poudaril kardinal Bagnasco.
Nadaljeval je, da se je v razvojnem procesu Evropske
unije treba vedno bolj približevati načelu subsidiarnosti, po drugi strani pa priznati
specifičen prispevek Cerkve in verskih skupnosti k razvoju Evropske unije. Predvsem
cerkve so tiste, ki v skupnem prizadevanju za temeljne vrednote, kot so pravičnost,
mir, svoboda, solidarnost in zaščita okolja, poudarjajo, da se te vrednote ne morejo
razviti na pravi način, če se zapostavlja nadnaravna razsežnost osebe in spoštovanje
načel, ki so vpisana v samo naravo človeka. Kardinal Bagnasco je izpostavil, da je
osnovni interes in edini cilj vsakega posredovanja katoliške Cerkve podpora in zaščita
dostojanstva osebe in njenega etičnega središča, ki se jasno izraža v načelih, ki
so del samega dostojanstva.
Iz takega razumevanja in teh načel izhaja tudi
zaščita človekovega življenja v vseh njegovih fazah, torej od spočetja do naravne
smrti, pri čemer se nasprotuje vsem oblikam agresivnosti in nasilja, ki so pogostokrat
zamaskirane v napačno predstavo o znanstvenem in družbenem napredku. Pri tem gre predvsem
za človeško kloniranje, gensko manipulacijo, splav in evtanazijo. Kardinal Bagnasco
je tudi izpostavil podporo družine kot temeljnega in naravnega odnosa med enim moškim
in eno žensko, ki sta odprta za otroke, ter zaščito družine pred stalnimi poskusi
relativizacije, ki jo želijo pravno izenačiti z drugimi oblikami zvez. Bagnasco je
še navedel zaščito pravice staršev do vzgoje svojih otrok ter temeljno pravico do
verske svobode na individualni in na institucionalni ravni. Vse našteto so po kardinalovih
besedah temeljna načela, ki so skupna vsemu človeštvu. Njihovo zagovarjanje in podpora
s strani Cerkve torej nista konfesionalnega značaja, ampak se nanašata na vse osebe,
ne glede na njihovo versko pripadnost. To delovanje katoliške Cerkve je namreč toliko
bolj potrebno koliko bolj so ta načela zanikana ali slabo razumljena, je še dejal
kardinal Bagnasco.