Papež o sv. Albertu Velikemu: Znanstveniki v svoji poklicanosti k raziskovanju narave lahko prehodijo pristno pot svetosti

VATIKAN (torek, 15. november 2011, RV) – Cerkev danes obhaja god sv. Alberta Velikega, škofa in cerkvenega učitelja. Živel je v 13. stoletju in velja za enega »največjih učiteljev srednjeveške teologije«. Njegov nauk je bil »obširen in globok«, predvsem pa »povezan s svetostjo življenja«, kot je poudaril papež Benedikt XVI. med eno izmed sredinih splošnih avdienc, ki jo je posvetil današnjemu svetniku. Kot dominikanec je že v času študija živel intenziven odnos z Bogom. Po papeževih besedah nam je sv. Albert Veliki zgled, kako osebna molitev, pogosto prejemanje zakramentov in duhovno vodstvo, lahko postanejo »sredstva za odkrivanje in poslušanje Božjega glasu«.

Alberta je močno zaznamovalo prijateljstvo s Tomažem Akvinskim. Njun odnos, poln medsebojnega spoštovanja, predstavlja držo, ki je v veliko podporo razvoju znanosti. Njegovo poslanstvo je bilo delo učitelja, pisatelja in znanstvenika. Ob tem pa je bil človek molitve in dobrote, sprave in miru, zato je bilo njegovo mnenje upoštevano v tedanji Cerkvi in družbi. Ni se namreč ukvarjal samo s filozofijo in teologijo, ampak tudi z različnimi vedami: od fizike do kemije, od astronomije do mineralogije, od botanike do zoologije. Benedikt XVI. je dejal, da nam »sv. Albert Veliki kaže, da med vero in znanostjo ni nasprotovanja. Človek vere in molitve lahko goji študij naravoslovja in napreduje v poznavanju mikro- in makrokozmosa, odkriva zakone, lastne materiji, ker to prispeva k potešitvi žeje po Bogu in ljubezni do Njega.« Sv. Albert Veliki nas spominja, je še dodal papež, »da je med znanostjo in vero prijateljstvo in da lahko znanstveniki v svoji poklicanosti k raziskovanju narave prehodijo pristno in presenetljivo pot svetosti.«

Pomemben Albertov prispevek je tudi, da je »odprl vrata za popoln sprejem Aristotelove filozofije v srednjeveško filozofijo in teologijo«. To je delo, ki ga je nato nadaljeval in dopolnil sv. Tomaž Akvinski. Albert pa je bil tisti, ki je z izjemno odprtostjo duha in z znanstveno natančnostjo preučil Aristotelova dela, »prepričan, da je vse, kar je resnično razumno, tudi skladno z vero, razodeto v Svetem pismu«. Bil pa je tudi sposoben posredovati vse te pojme preprosto in razumljivo. Papež Benedikt XVI. je nato dodal še, da je potrebno moliti, da bi Cerkvi nikoli ne zmanjkalo učenih, pobožnih in modrih teologov, kakor je bil sv. Albert Veliki. Le-ta naj vsakemu od nas pomaga, da bi vzeli za svojo njegovo »formulo svetosti« in vedno hoteli ter delali vse samo v Božjo slavo.

Audio: