80 let Radia Vatikan: Osrednja informacijska služba (SIC)
Osrednja informacijska služba (poznana pod kratico SIC) se je razvijala postopoma.
Kratica se je uradno pojavila 2. marca 1987. Začelo pa se je, ko so prvič združili
nekaj najpomembnejših novic iz najstarejših oddelkov Radia Vatikan. Oblikovala sta
se Radiogiornale, ki je najstarejši informacijski dnevnik naše ustanove tudi
v pisni obliki, ter Quattro Voci (Štirje glasovi), radijski dnevnik, ki je
bil na programu nekajkrat na dan v italijanskem, angleškem, francoskem in španskem
jeziku.
Za vodjo novega oddelka je iz Španije prispel jezuit baskovskega rodu,
p. Ignacio Arregui, ki je maja 1986 pri vodenju dnevnika Radiogiornale nadomestil
p. Farusija. P. Arregui je med drugim pripomogel, da se je obzorje novic na Radiu
Vatikan in v dnevniku, ki že 40 let v celoti povzema novice, razširilo. Med informacije
je vključil mednarodne politične in družbene dogodke, saj je ločevanje, ki se je ohranjalo
vse do takrat, na pragu devetdesetih let smatral za zastarelo. To se je zgodilo po
dramatičnem dogodku: ameriškem bombnem napadu na Libijo aprila leta 1986. Od dneva
zatem pa do prvih napadov na Tripoli in Benghazi je Radiogiornale neprestano
sledil razvoju diplomatske in vojaške krize. Pot se je začela in 25. aprila je svoje
mesto med stranmi dobila nova rubrika z naslovom Mednarodna panorama, ki je
bila leta 2002 nato preimenovana v 24 ur v svetu.
Radijski dnevnik Quattro
voci pa se je znotraj Radia Vatikan uveljavil kot izstopajoči oddelek za pripravo
novic. Tudi zahvaljujoč usposobljeni ekipi sodelavcev (svobodnih novinarjev, posebnih
poročevalcev ali dopisnikov nekaterih časopisov), ki so bili pripravljeni sprejeti
delo za papežev radio in svoje prispevke pošiljajo z vseh koncev sveta.
Osrednja
informacijska služba (SIC) je svojo novo podobo prevzela 29. septembra 1991, ko je
bilo oblikovano enotno uredništvo, katerega del so postali tudi 'najmlajša' poročila
v italijanskem jeziku, ki so nastala leta 1983 pod imenom Radiovaticana sera,
in oddelka za novice v angleškem in francoskem jeziku. Oddelek v španskem jeziku pa
je takrat postal samostojno uredništvo. Tako razčlenjena osrednja informacijska služba
je papeževemu radiu omogočila, da je nudil enotnejšo shemo oddaj, ki si sledijo tekom
dneva, od osmih zjutraj do devetih zvečer.
Leta 2001 oz. 2005 sta se angleški
in francoski oddelek ločila, tako da sta nastala dva nova jezikovna programa. Ime
Osrednja informacijska služba (SIC) pa tako danes predstavlja uredništvo Radia Vatikan,
ki skrbi za radijske dnevnike v italijanskem jeziku. Kar zadeva novice, je vseeno
ohranila mednarodni značaj. Še zadnji večji mejnik pa je predstavljala uveljavitev
multimedijskih sredstev, v skladu z vabilom Benedikta XVI. k evangelizaciji 'digitalne
celine'. Internet, s svojimi brezštevilnimi potmi, je zato že skoraj celo desetletje
tisti prostor, kjer se Osrednja informacijska služba (SIC) po novem sooča z izzivi
na področju informiranja.