Kardinal Koch v Minsku: Če ne bi bilo Božje sodbe, bi doživeli strašno brezbrižnost
Boga
MINSK (ponedeljek, 14. november 2011, RV) – Predsednik Papeškega sveta za
pospeševanje krščanske edinosti, kardinal Kurt Koch, se je danes v Minsku sestal z
beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. Lukašenka je med srečanjem dejal,
da konfliktne razmere med evropskimi državami in Belorusijo niso nekaj normalnega
in zato želi aktivnejšo vlogo s strani katoliške Cerkve. Lukašenka se je zahvalil
katoliški Cerkvi za podporo Belorusiji tudi na mednarodni ravni. Med drugim je spomnil
na vsa srečanja s papežem Benediktom XVI.
Sicer pa se kardinal Koch v Minsku
mudi zaradi mednarodne konference o dialogu med pravoslavnimi in katoličani, v povezavi
s krščanskimi etičnimi vrednotami in njihovem prispevku k družbenemu življenju Evrope.
Med organizatorji dogodka, ki se ga udeležujejo predstavniki katoličanov, pravoslavnih
in protestantov, je namreč tudi Papeški svet za pospeševanje krščanske edinosti. Konferenca
se je začela včeraj s sveto mašo, ki jo je daroval ravno kardinal Koch. V homiliji
je povedal, da je poslednja sodba za človeka dobra novica in njemu v korist. Zato
se Božje sodbe ni treba bati.
Če človek in njegov svet ob koncu ne bi bila
ovrednotena in sojena s strani Boga, bi imeli izkušnjo strašne odsotnosti in popolne
brezbrižnosti Boga do človeka, je izpostavil kardinal. V tem primeru bi vse ostalo
v senci laži. Če ljudje in svet ne bi pristopili k poslednji sobi, bi zgodovina sveta
bila sama sebi sodnik, to pa bi po Kochovih besedah bilo strahotno. Morilci bi za
vedno slavili zmago nad svojimi žrtvami in tisti, ki so se skozi zgodovino pokazali
kot zmagovalci, bi bili poraženi. Brez poslednje sodbe bi ostal strašen izraz Božje
brezbrižnosti, je ponovil kardinal, brezbrižnosti Boga do bitij, ki jih je ustvaril,
predvsem pa do človeka, ki ga je ustvaril po svoji podobi. Nič bolj ne more tako zelo
ponižati človeka kot to, da postane predmet brezbrižnosti s strani Boga.
Kardinal
je nakazal razliko med Božjo sodbo in človeško sodbo, rekoč da poslednja Božja sodba
človeka ne ponižuje, ampak ga dvigne na raven sodbe in ga naredi vrednega sodbe. Ne
morem torej pričakovati ostro ampak prej tolažilno sodbo, ki se bo izvršila preko
Božje milosti. Bog je namreč dober in usmiljen in milosti ne ločuje od pravice, je
dejal kardinal Koch. Nadaljeval je, da je Božja sodba dejanje milosti, je zdravilna
in bogata z usmiljenjem. Ravno zato je Božja sodba resna stvar, ki govori o njegovem
usmiljenju in ljubezni. Božje ljubezni in njegove sodbe po Kochovih besedah ne moremo
ločiti, saj bi se s tem odvzelo resnost tudi Jezusovemu nauku o Bogu. V Jezusovem
pridiganju namreč Bog ni le neskončno usmiljenje, ampak je tudi Bog zahtevne sodbe.
Zato tudi Jezus ne vidi nobenega nasprotja med svojim sporočilom vesele novice in
oznanilom poslednje sodbe. Ravno nasprotno, kaže nam, kako Bog ni brezbrižen do zla.
Jezus nam oznanja Boga, ki nasprotuje zlu in ki ga zato mora tudi kaznovati, da bi
se izvršila pravičnost, je dejal kardinal Koch.
Dodal je še, da je treba obnoviti
to resnost krščanske vere. Če se že v vsakodnevnem življenju postavljamo pred Božjo
sodbo, v božjem sodniku vidimo merilo našega življenja in našega delovanja. Vse počnemo
v zavesti vsakodnevne molitve in tako veselje ne izgine iz našega življenja, so bile
kardinalove besede.