S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 13. november 2011, RV) – »Vera vseh katoličanov je zagotovo okrepljena, ko vidijo, kaj je bilo storjeno v Kristusovem imenu,« je dejal papež udeležencem srečanja o katoliškem prostovoljstvu, ki ga je ob evropskem letu prostovoljstva v Rimu pripravil Papeški svet Cor Unum. Izpostavil je, da je prostovoljno delo v današnjem negotovem času razlog za zaupanje, saj kaže na to, da dobrota obstaja in raste.

Prostovoljno delo temelji na osebni izkušnji Kristusa

Kot je poudaril, za kristjane prostovoljno delo ni le izraz dobre volje, ampak temelji na osebni izkušnji Kristusa. On je bil prvi, ki je služil človeštvu, svobodno je dal svoje življenje za dobro vseh. Ta dar ne izhaja iz naših zaslug, ampak se nam je Bog sam podaril. »Doživetje Božje velikodušne ljubezni nas poziva in nas osvobaja, da bi osvojili enako držo do naših bratov in sester,« je dejal papež. To Božjo ljubezen še posebej doživimo v evharistiji, ko Božji Sin v lomljenju kruha poveže vertikalno dimenzijo svoje božanskosti s horizontalno dimenzijo našega služenja bratom in sestram. Po papeževih besedah nam Kristusova milost pomaga, da v sebi odkrijemo človeško željo po solidarnosti in osnovno poklicanost k ljubezni. »Njegova milost,« je zatrdil Benedikt XVI., »izpopolnjuje, krepi in dviga to poklicanost ter nas usposablja, da služimo drugim brez plačila, zadovoljstva ali nagrade.«

Poslušati Božjo besedo pomeni osebno se srečati z Gospodom

»Poslušanje Božje besede je osebno srečanje z Gospodom življenja, je srečanje, ki se mora spremeniti v konkretne izbire in postati pot in hoja,« je dejal Benedikt XVI. med sredino splošno avdienco. Katehezo je namenil Psalmu 119, ki govori o Božji besedi in postavi, nas vodi v srečanje z Gospodom in nas usmerja k evangeliju. Kot zgled vernika, ki posluša Božjo besedo, jo ohranja v srcu in o njej premišljuje, je papež izpostavil Marijo, ki je »vse besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19). Če Psalm 119 tistega, ki »hodi v Gospodovi postavi« (Ps 119,1) in »čuva njegova pričevanja« (Ps 119,2), imenuje »blaženi«, je Marija tista, ki predstavlja dovršitev popolnega lika vernika, ki ga opisuje psalmist. Ona je namreč prava blažena, kot jo je poimenovala Elizabeta, kajti »verovala je, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod« (Lk 1,45). O njej in njeni veri govori Jezus, ko na besede: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« odgovori: »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo« (Lk 11,27-28). »Marija je blažena, ker je v svojem telesu nosila Odrešenika, predvsem pa je blažena zato, ker je sprejela Božje oznanilo, ker je bila pozorna in ljubeča varuhinja njegove Besede,« je dejal papež. »Dopustimo,« je spodbudil Benedikt XVI., »da Gospod položi v naša srca ljubezen do svoje Besede, ter nam pokloni milost, da bo v središču našega življenja vedno On in njegova sveta volja. Prosimo, naj sta naša molitev in vse naše življenje razsvetljena z Božjo besedo, ki je svetilka našim korakom in luč na naši poti. Tako bo naša hoja na zemlji varna. Marija, ki je sprejela in rodila Besedo, naj nam je vodstvo in tolažba, zvezda severnica, ki kaže pot sreče.«

Znanstveno raziskovanje mora vedno delovati v korist človeka

»Nadnaravno dostojanstvo daje človeku pravico, da znanstveno raziskovanje vedno deluje njemu v korist in da se ga nikoli ne zvede na orodje znanosti,« je dejal papež udeležencem mednarodne konference o odraslih izvornih celicah. Kot je dejal, je raziskovanje na odraslih izvornih celicah pomembno, v kolikor odpira možnost za zdravljenje degeneracijskih kroničnih bolezni. Izboljšave takega zdravljenja pomenijo velik korak naprej na področju medicine ter bolnikom in njihovim družinam prinašajo novo upanje. »To je tudi razlog, da Cerkev spodbuja tiste, ki se ukvarjajo s to vrsto raziskav, vendar vedno pod pogojem, da upoštevajo dobro človeške osebe v celoti in splošno družbeno dobro,« je poudaril Benedikt XVI. Pri tem pa je obsodil raziskave na zarodnih izvornih celicah, rekoč da tisti, ki zagovarjajo raziskave na zarodnih izvornih celicah, v upanju, da bi dosegli rezultate, delajo veliko napako, saj zanikajo neodtuljivo pravico do življenja, ki pripada vsakemu človeškemu bitju od trenutka spočetja do naravne smrti. Uničenje niti enega človeškega življenja se ne more upravičiti s tem, da bi naj domnevno koristilo drugemu človeškemu življenju, je poudaril papež. Dodal je, da se ti etični problemi ne pojavljajo takrat, ko so izvorne celice vzete iz tkiv odraslega organizma, iz popkovnične krvi ob rojstvu ali iz fetusov, ki so umrli naravne smrti.

Odnos med človekom in Bogom je pomemben za mir

»Dialog med različnimi religijami postaja vedno bolj pomemben za ustvarjanje ozračja medsebojnega razumevanja in spoštovanja, ki lahko vodi v prijateljstvo in trdno zaupanje.« Tako je papež povedal na avdienci z verskimi voditelji iz Izraela, ko je tudi spomnil na svoje nedavno srečanje z verskimi voditelji v Assisiju. Takrat je nakazal dve vrsti nasilja v današnjem času. Na eni strani obstaja izraba nasilja v imenu religije, na drugi pa nasilje, ki je posledica zanikanja Boga, s čimer je pogosto zaznamovano življenje v sodobni družbi. »V teh razmerah,« je dejal papež, »smo kot verski voditelji poklicani ponovno izpostaviti, da je odnos človeka do Boga, ki se živi na pravi način, pomemben za mir.« To je po papeževih besedah resnica, ki mora postati vidna v vsakodnevnem skupnem življenju.

Audio: