Benedikt XVI. o katoliškem prostovoljstvu: Vera katoličanov je okrepljena, ko vidijo,
kaj je bilo storjeno v Kristusovem imenu
VATIKAN (petek, 11. november 2011, RV) – Benedikt XVI. je danes sprejel udeležence
srečanja o katoliškem prostovoljstvu, ki ga je ob evropskem letu prostovoljstva v
Rimu pripravil Papeški svet Cor Unum. Papež je v nagovoru dejal, da je prostovoljno
delo v današnjem negotovem času razlog za zaupanje, saj kaže na to, da dobrota obstaja
in raste. »Vera vseh katoličanov je zagotovo okrepljena, ko vidijo, kaj
je bilo storjeno v Kristusovem imenu,« je dejal papež.
Osebna izkušnja
Kristusa je temelj prostovoljnega dela Za kristjane prostovoljno delo ni le
izraz dobre volje, ampak temelji na osebni izkušnji Kristusa, je nadaljeval sveti
oče. On je bil prvi, ki je služil človeštvu, svobodno je dal svoje življenje za dobro
vseh.Ta dar ne izhaja iz naših zaslug, ampak se nam je Bog sam podaril. »Doživetje
Božje velikodušne ljubezni nas poziva in nas osvobaja, da bi osvojili enako držo do
naših bratov in sester,« je dejal papež. To Božjo ljubezen še posebej doživimo
v evharistiji, ko Božji Sin v lomljenju kruha poveže vertikalno dimenzijo svoje božanskosti
s horizontalno dimenzijo našega služenja bratom in sestram.
Kristusova milost
usposablja za služenje drugim Po papeževih besedah nam Kristusova milost pomaga,
da v sebi odkrijemo človeško željo po solidarnosti in osnovno poklicanost k ljubezni.
»Njegova milost,« je zatrdil Benedikt XVI., »izpopolnjuje, krepi in dviga
to poklicanost ter nas usposablja, da služimo drugim brez plačila, zadovoljstva
ali nagrade.« V tem se vidi delček veličine te poklicanosti, namreč služiti drugim
z enako svobodo in velikodušnostjo kot sam Bog. Na ta način tudi mi postanemo vidno
orodje njegove ljubezni v svetu, ki sredi revščine, osamljenosti, odrinjenosti in
spregledanosti še vedno hrepeni po ljubezni. Čeprav katoliško prostovoljno delo ne
more odgovoriti na vse te potrebe, nam to ne jemlje poguma, je nadaljeval papež ter
opozoril, da nas to tudi ne sme zavesti v ideologije, ki želijo spremeniti svet samo
z ozirom na človeški pogled. To malo, ki ga zmoremo narediti, da bi olajšali človeške
potrebe, lahko vidimo kot dobro seme, ki bo zraslo in rodilo sadove.
Prostovoljci
so aktivni del družbenega življenja Papež je izpostavil tudi pomembno vlogo
prostovoljstva kot pričevanja v civilni družbi. Dolžnost civilne oblasti je, da prizna
in ceni ta prispevek, ne da bi ga pačila. Vloga prostovoljcev kot kristjanov pa je,
da so aktivni del družbenega življenja, da si prizadevajo družbo narediti še bolj
človeško in še bolj zaznamovano z resnično svobodo, pravičnostjo in solidarnostjo.
Benedikt XV. je nadaljeval, da je prostovoljno delo kot dobrodelna dejavnost postalo
splošno priznan element današnje sodobne kulture. A njegovi začetki so povezani s
posebno krščansko skrbjo za zaščito dostojanstva človeške osebe, ki je ustvarjena
po Božji podobi. »Če se te duhovne korenine zanikajo ali zasenčijo ter kriterij
našega sodelovanja postane zgolj korist, bo to, kar je posebna značilnost prostovoljnega
dela, izgubljeno, izgubilo se bo v družbi kot celoti,« je poudaril Benedikt XVI.
Mlade
spodbuditi k prostovoljnemu delu Sklenil je s spodbudo, namenjeno mladim, da
bi v prostovoljnem delu odkrili pot rasti v ljubezni, ki se podarja in tako daje življenju
globlji smisel. Mladi se rade volje odzovejo na klic ljubezni, je zatrdil sveti oče
ter zbrane povabil, naj jim pomagajo slišati Kristusa v svojem srcu. »Ne smemo
se bati pred njih položiti radikalni izziv, ki spreminja življenje, jim pomagati spoznati,
da so naša srca ustvarjena, da ljubijo in so ljubljena,« je opogumil papež in
dodal: »V podarjanju samega sebe lahko živimo življenje v njegovi polnosti.«