Benedikt XVI. o katoliškem prostovoljstvu: Vera katoličanov je okrepljena, ko vidijo, kaj je bilo storjeno v Kristusovem imenu

VATIKAN (petek, 11. november 2011, RV) – Benedikt XVI. je danes sprejel udeležence srečanja o katoliškem prostovoljstvu, ki ga je ob evropskem letu prostovoljstva v Rimu pripravil Papeški svet Cor Unum. Papež je v nagovoru dejal, da je prostovoljno delo v današnjem negotovem času razlog za zaupanje, saj kaže na to, da dobrota obstaja in raste. »Vera vseh katoličanov je zagotovo okrepljena, ko vidijo, kaj je bilo storjeno v Kristusovem imenu,« je dejal papež.

Osebna izkušnja Kristusa je temelj prostovoljnega dela
Za kristjane prostovoljno delo ni le izraz dobre volje, ampak temelji na osebni izkušnji Kristusa, je nadaljeval sveti oče. On je bil prvi, ki je služil človeštvu, svobodno je dal svoje življenje za dobro vseh. Ta dar ne izhaja iz naših zaslug, ampak se nam je Bog sam podaril. »Doživetje Božje velikodušne ljubezni nas poziva in nas osvobaja, da bi osvojili enako držo do naših bratov in sester,« je dejal papež. To Božjo ljubezen še posebej doživimo v evharistiji, ko Božji Sin v lomljenju kruha poveže vertikalno dimenzijo svoje božanskosti s horizontalno dimenzijo našega služenja bratom in sestram.

Kristusova milost usposablja za služenje drugim
Po papeževih besedah nam Kristusova milost pomaga, da v sebi odkrijemo človeško željo po solidarnosti in osnovno poklicanost k ljubezni. »Njegova milost,« je zatrdil Benedikt XVI., »izpopolnjuje, krepi in dviga to poklicanost ter nas usposablja, da služimo drugim brez plačila, zadovoljstva ali nagrade.« V tem se vidi delček veličine te poklicanosti, namreč služiti drugim z enako svobodo in velikodušnostjo kot sam Bog. Na ta način tudi mi postanemo vidno orodje njegove ljubezni v svetu, ki sredi revščine, osamljenosti, odrinjenosti in spregledanosti še vedno hrepeni po ljubezni. Čeprav katoliško prostovoljno delo ne more odgovoriti na vse te potrebe, nam to ne jemlje poguma, je nadaljeval papež ter opozoril, da nas to tudi ne sme zavesti v ideologije, ki želijo spremeniti svet samo z ozirom na človeški pogled. To malo, ki ga zmoremo narediti, da bi olajšali človeške potrebe, lahko vidimo kot dobro seme, ki bo zraslo in rodilo sadove.

Prostovoljci so aktivni del družbenega življenja
Papež je izpostavil tudi pomembno vlogo prostovoljstva kot pričevanja v civilni družbi. Dolžnost civilne oblasti je, da prizna in ceni ta prispevek, ne da bi ga pačila. Vloga prostovoljcev kot kristjanov pa je, da so aktivni del družbenega življenja, da si prizadevajo družbo narediti še bolj človeško in še bolj zaznamovano z resnično svobodo, pravičnostjo in solidarnostjo. Benedikt XV. je nadaljeval, da je prostovoljno delo kot dobrodelna dejavnost postalo splošno priznan element današnje sodobne kulture. A njegovi začetki so povezani s posebno krščansko skrbjo za zaščito dostojanstva človeške osebe, ki je ustvarjena po Božji podobi. »Če se te duhovne korenine zanikajo ali zasenčijo ter kriterij našega sodelovanja postane zgolj korist, bo to, kar je posebna značilnost prostovoljnega dela, izgubljeno, izgubilo se bo v družbi kot celoti,« je poudaril Benedikt XVI.

Mlade spodbuditi k prostovoljnemu delu
Sklenil je s spodbudo, namenjeno mladim, da bi v prostovoljnem delu odkrili pot rasti v ljubezni, ki se podarja in tako daje življenju globlji smisel. Mladi se rade volje odzovejo na klic ljubezni, je zatrdil sveti oče ter zbrane povabil, naj jim pomagajo slišati Kristusa v svojem srcu. »Ne smemo se bati pred njih položiti radikalni izziv, ki spreminja življenje, jim pomagati spoznati, da so naša srca ustvarjena, da ljubijo in so ljubljena,« je opogumil papež in dodal: »V podarjanju samega sebe lahko živimo življenje v njegovi polnosti.«

Audio: