Papež o Psalmu 119: Poslušanje besede je osebno srečanje z Gospodom življenja, ki se mora spremeniti v konkretne izbire

VATIKAN (sreda, 9. november 2011, RV) – Benedikt XVI. je med današnjo splošno avdienco spregovoril o Psalmu 119, ki govori o Božji besedi in postavi, »nas vodi v srečanje z Gospodom in nas usmerja k evangeliju«. Sveti oče je vernike, zbrane na Trgu sv. Petra povabil, naj Gospodu pustijo, da v njihova srca položi ljubezen do njegove besede ter v središče življenja postavi sebe in svojo sveto voljo: »Prosimo, naj sta naša molitev in vse naše življenje razsvetljena z Božjo besedo, ki je svetilka našim korakom in luč na naši poti. Tako bo naša hoja na zemlji varna. Marija, ki je sprejela in rodila Besedo, naj nam je vodstvo in tolažba, zvezda severnica, ki kaže pot sreče.«

Ljubezen do Božje besede

Psalm 119 je mogočna in slovesna pesem o Gospodovi Tori, torej Gospodovi Postavi. Tora je razodetje, je dejal papež, je Božja beseda, ki človeka spodbuja, da nanjo odgovori z zaupno poslušnostjo in širokosrčno ljubeznijo. Psalm opeva ljubezen do Božje besede, poveličuje njegovo lepoto, odrešenjsko moč in zmožnost darovanja veselja in življenja. Kajti božja postava ni težki jarem, ki zasužnjuje, ampak milostni dar, ki osvobaja in prinaša srečo: »Vodi me po stezi svojih zapovedi, kajti v njej je moje veselje« (Ps 119,35). Gospodova postava, njegova Beseda, je v središču vernikovega življenja, v njej najde tolažbo, o njej premišljuje in jo ohranja v srcu: »Tvoj izrek hranim v svojem srcu, da ne bi grešil zoper tebe« (Ps 119,11).

Marija - blažena, ki je verovala v izpolnitev Božje besede

Psalmistova zvestoba se po papeževih besedah rodi iz poslušanja Besede, njenega ohranjanja v srcu, premišljevanja o njej in ljubezni do nje. Zgled tega je Marija, ki je »vse besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19). Če Psalm 119 tistega, ki »hodi v Gospodovi postavi« (Ps 119,1) in »čuva njegova pričevanja« (Ps 119,2), imenuje »blaženi«, je Marija tista, ki predstavlja dovršitev popolnega lika vernika, ki ga opisuje psalmist. Ona je namreč prava blažena, kot jo je poimenovala Elizabeta, kajti »verovala je, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod« (Lk 1,45), je izpostavil Benedikt XVI. O njej in njeni veri govori Jezus, ko na besede: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« odgovori: »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo« (Lk 11,27-28). »Marija je blažena, ker je v svojem telesu nosila Odrešenika, predvsem pa je blažena zato, ker je sprejela Božje oznanilo, ker je bila pozorna in ljubeča varuhinja njegove Besede,« je dejal papež.

Bogato besedišče Psalma 119

Psalm 119 je torej v celoti posvečen Gospodovi besedi in postavi. Njegova posebnost je tudi dolžina: sestavljen je iz 176 vrstic, ki tvorijo 22 kitic. Poseben je tudi zaradi abecednega akrostiha – vsaka kitica se namreč začne s črko hebrejske abecede, teh pa je 22. Psalm ima tudi bogato besedišče: vsebuje številne sinonime, kot so ukazi, zakoni, zapovedi in sodbe, ter z njimi povezane glagole, kot so izpolnjevati, varovati, razumeti, poznati, ljubiti, premišljevati in živeti. Besedišče je bogato tudi z besedami, ki kažejo na zaupljiv odnos vernika z Bogom, na primer slavljenje, zahvala in zaupanje. Prav tako najdemo prošnjo in tožbo, ki pa sta vedno povezani z gotovostjo v božjo milost in moč Božje besede. Tudi vrstice, zaznamovane z bolečino, so oprte na upanje in prežete z vero. »Potem bom odgovoril besedo svojemu sramotilcu, ker zaupam v tvojo besedo« (Ps 119,42), pravi psalmist.

''Poslušanje besede je osebno srečanje z Gospodom življenja''

Benedikt XVI. je v nadaljevanju dejal, da je božja postava, vir življenja. Želja, da bi jo razumeli, izpolnjevali in se po njej ravnali, je lastnost pravičnega človeka, ki je zvest Gospodu. Božja postava zahteva poslušanje srca, ki ga predstavlja otroška, zaupna in zavestna poslušnost. »Poslušanje besede je osebno srečanje z Gospodom življenja, je srečanje, ki se mora spremeniti v konkretne izbire in postati pot in hoja,« je dejal Benedikt XVI. Jezus na vprašanje o tem, kaj je potrebno za večno življenje, pokaže na pravilno izpolnjevanje postave: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« (Mr 10,21). Dopolnitev postave je namreč hoja za Jezusom, je dodal papež.

Gospod in njegova beseda kot edini vir življenja

Benedikt XVI. je izpostavil še vrstico 57, ki jo lahko prevajamo na dva načina: »Gospod, moj delež je, da izpolnjujem tvoje besede« ali pa: »Gospod je moj delež, odločil sem se izpolnjevati tvoje besede« (Ps119,57). Ljubezen do Boga in njegove besede psalmista pripelje do radikalne izbire, da bo Gospod njegovo edino dobro ter da bo njegove besede varoval kot dar, ki je dragocenejši od vsake zemeljske lastnine. Po papeževih besedah se prevoda ne izključujeta, ampak dopolnjujeta: Psalmist zatrjuje, da je njegov delež Gospod, a tudi izpolnjevati božje besede je njegova dediščina, kot trdi v naslednjih vrsticah: »Tvoja pričevanja so moja dediščina na veke, kajti ta so veselje mojega srca« (Ps119,111). Benedikt XVI. je nadaljeval, da so te besede zelo pomembne tudi za nas. Še posebej za duhovnike, ki so poklicani živeti samo za Gospoda in njegovo besedo, brez kakršne koli druge zaščite, le njega imeti kot edino dobrino in edini vir življenja, je dejal papež in dodal, da je v tej luči lahko razumemo svobodno izbiro celibata za nebeško kraljestvo. Psalmistove besede pa so pomembne tudi za vse vernike, vse Božje ljudstvo, ki je poklicano k radikalnosti evangelija. »Gospod in njegova beseda – to dvoje je naša zemlja, v kateri živimo v občestvu in veselju,« je še dejal papež.

Audio: