Duhovne misli Benedikta XVI. za 31. navadno nedeljo
Benedikt XVI. je v pismu Petru Hansu Kolvenbachu ob začetku 35. generalne kongregacije
Družbe Jezusove spregovoril o Pavlovih besedah Tesaloničanom iz nedeljskega drugega
berila.
»Apostol piše vernikom v Tesaloniko, da so jim oznanili Božji evangelij
tako, da so 'opominjali, spodbujali in' - Pavel podrobno označi – 'rotili,
da živite tako, kakor se spodobi pred Bogom, ki vas kliče v svoje kraljestvo in v
svojo slavo' (I Tes 2,11), ter dodaja: 'Prav zaradi tega se tudi mi neprenehoma
zahvaljujemo Bogu, da ste besedo, ki ste jo slišali in prejeli od nas, sprejeli ne
kot človeško besedo, ampak, kar resnično je, kot Božjo besedo, ki tudi deluje
v vas, kateri verujete' (1Tes 2,13). Božja beseda je torej najprej 'prejeta',
se pravi slišana, potem pa, ko vstopi v srce, postane 'sprejeta' in tisti,
ki jo sprejme, spozna, da Bog govori po tistem, ki je bil poslan: na ta način beseda
deluje v vernikih. Kakor takrat, tudi danes evangelizacija terja popolno in zvesto
sprejetje Božje besede: predvsem sprejetje Kristusa in pozorno poslušanje Duha, ki
vodi Cerkev, z učljivo pokorščino pastirjem, ki jih je Bog postavil za voditelje svojega
ljudstva, ter preudaren in odkrit dialog z družbinimi, kulturnimi in verskimi izzivi
našega časa. Vse to predpostavlja, kakor vemo, tesno povezanost z Njim, ki nas kliče,
da smo njegovi prijatelji in učenci, občestvo življenja in delovanja, ki se hrani
s poslušanjem njegove besede, s kontemplacijo in molitvijo, z ločenostjo od miselnosti
sveta in z nenehnim spreobračanjem k njegovi ljubezni, da bi On, Kristus, živel in
deloval v vsakem od nas. V tem je skrivnost pristnega uspeha apostolskega in misijonskega
napora vsakega kristjana, še bolj pa teh, ki so poklicani k bolj neposredni službi
evangeliju.«
Sveti oče je med apostolskim potovanjem v Kamerunu marca 2009
pri večernicah spregovoril o tematiki evangelija 31. navadne nedelje najprej duhovnikom,
nato pa še osebam, ki so se odločile za posvčeno življenje.
»Množici in svojim
učencem je Jezus razodel: 'Kajti eden je vaš Oče' (Mt 23,9). Resnično ni drugega
očetovstva kot je očetovstvo Boga Očeta, edinega Stvarnika 'vidnega in nevidnega
sveta'. Vendar je tudi človek, ustvarjen po Božji podobi, postal deležen tega
edinega Božjega očetovstva (prim. Ef 3,15).
Dragi bratje duhovniki, to očetovstvo
ste poklicani živeti pri vašem vsakodnevnem služenju. Dogmatična konstitucija o Cerkvi
Lumen gentium pravi: duhovniki 'naj skrbijo kakor očetje v Kristusu za
vernike, ki so jih s krstom in poučevanjem duhovno rodili' (C 28). Čemu se torej
ne bi stalno vračali h korenini našega duhovništva, Gospodu Jezusu Kristusu? Odnos
z njim, kot osebo, je osnova za to, kar hočemo živeti, torej odnos z Njim, ki nas
je imenoval za svoje prijatelje, ker nam je razodel vse, kar je slišal od Očeta (prim.
Jn 15,15). Če boste živeli to globoko prijateljstvo z Kristusom, boste našli v svojem
srcu resnično svobodo in veselje. Službeno duhovništvo pa vključuje tudi globoko povezanost
z Kristusom, ki se nam je daroval v evharistiji. Če je evharistija središče vašega
duhovniškega življenja, bo tudi središče vašega cerkvenega poslanstva. Dejansko nas
je Kristus za vse življenje poklical k deležnosti pri njegovem poslanstvu in k pričevanju,
da bo lahko njegova Beseda oznanjena vsem. Ko duhovnik obhaja v Gospodovem imenu in
v njegovi osebi, ni duhovnik tisti, ki je v ospredju, temveč kot služabnik, kot preprosto
orodje ki kaže na Kristusa, saj se Kristus sam daruje za zveličanje sveta. 'Voditelj
naj bo kakor strežnik', pravi Jezus.«
»Za življenje Cerkve je zelo pomemben
in nepogrešljiv tudi duhovni prispevek posvečenih oseb. Poklicanost v hojo za Kristusom
je dar za vse Božje ljudstvo. K tej poklicanosti hoditi za Kristusom čistim, ubogim
in pokornim, ki se je popolnoma posvetil delovanju v slavo svojega Očeta ter ljubezni
do bratov in sester, pa pripada tudi poslanstvo biti priče v svetu za prvenstvo Boga
in obljubo prihodnjih dobrin. Z brezpogojno zvestobo pri vaših prizadevanjih ste v
Cerkvi kot klica življenja, ki raste v službi Božjega kraljestva. Posvečeno življenje
je radikalno posnemanje Kristusa.«