Jutri v Madridu za blaženo razglašena Maria Echegaray: Vzor darovanja lastnega življenja
VATIKAN (petek, 28. oktober 2011, RV) – Cerkev bo ponovno dobila novo blaženo.
V španski prestolnici Madrid bo jutri namreč potekala beatifikacija Marie Cataline
Irigoyen Echegaray. Obred bo vodil prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov kardinal
Angelo Amato.
Maria Echegaray se je rodila v Pamploni leta 1848. Bila je šesta
od sedmih otrok v družini, ki je imela visok družbeni položaj. Plemiški stan rodbine
pa so dopolnjevale tudi plemenite kreposti. Starši so otroke vzgajali z dobrim zgledom,
razumevanjem, ljubeznivostjo in globoko vero. Po besedah kardinala Amata, ki je v
pogovoru za Radio Vatikan spregovoril o življenju in svetosti nove blažene, so to
najdragocenejši darovi, ki jih lahko prejme mlado življenje. Blaženo Mario Echegaray
je že v otroštvu povsem prevzela evharistija. Njeno odraščanje sta zaznamovali poštenost
in odgovornost. Poleg vsakodnevnih dejavnosti, povezanih s šolo, delom, molitvijo
in družino, se je v prostem času posvečala obiskovanju bolnih v bolnišnici v Pamploni.
Najrevnejšim je prinašala tudi oblačila. Ko so ji umrli starši, je pri dvaindvajsetih
letih začela skrbeti za celo družino. Več kot deset let je bila svojim sestram in
bratom kot mama. Družinska vprašanja je reševala z dobroto, modrostjo ter predvsem
s potrpežljivostjo. To njeno delo se je izkazalo kot po Božji previdnosti poslana
priprava za njene kasnejše obveznosti. V sebi je namreč nosila sanje, da bi se posvetila
Gospodu. Resno je razmišljala, da bi te svoje sanje uresničila, a dolgo ni vedela,
v kateri redovni skupnosti bi zares v polnosti lahko odgovorila na klic.
Leta
1878 pa so v Pamplono prišle redovnice Marijine služabnice za nego bolnikov. Posvečale
so se bolnim in revnim, in sicer v duhu uboštva, darovanja, ponižnosti, preprostosti
in razpoložljivosti. Maria Echegaray je takoj prepoznala, da jo Gospod kliče k takemu
življenju. V red je vstopila pri triintridesetih letih. S svojega plemiškega doma
se je preselila v skromno hišo Marijinih služabnic. Odrekla se je svojemu družbenemu
položaju in vsem materialnim dobrinam.
Kardinal Angelo Amato je izpostavil
njeno odločitev, da »poklekne pred človeško bolečino in jo dvigne k Bogu«.
Gospod jo je zato obdaril z dobrim zdravjem in vedro ter dobrodušno naravo. Za bolnike
je skrbela z milino, nežnostjo in obzirnostjo. Zelo jo je zaznamovala tudi ponižnost.
Vedno je najraje izbrala zadnje mesto, izogibala se je pohvalam, zavedajoč, da njeni
darovi izvirajo od Boga. »Ni postala Marijina služabnica, da bi ji bilo dobro,
ampak da bi delala dobro.«
Po dobrih dvajsetih letih dela med bolniki,
pa je zaradi obljube pokorščine sprejela še eno poslanstvo. Med ljudi je morala iti
prosit za darove. Ona, ki je bila bolj vajena dajati kot prejemati, se je tudi temu
delu posvetila z vsemi svojimi močmi. Čeprav je šlo za naporno in poniževalno nalogo,
jo je izvrševala s preprostostjo in zavzetostjo. Na pot je odhajala tako v mrazu kot
vročini. Ko se je vračala in predstojnikom izročila zbrane prispevke, pa se je lotevala
še najtežjih hišnih opravil. Da ne bi motila drugih, je pogosto povečerjala le, kar
je ostalo za drugimi. Kardinal Amato je na koncu izpostavil, da so bolni in ubogi
tudi danes med nami in da nedvomno potrebujejo našo pozornost, skrb, človeško in duhovno
bližino. Blažena Maria Echegaray tako za vernike današnjega časa predstavlja vzor
darovanja lastnega življenja za ljubezen do bližnjega.