Papež v Assisiju: Odsotnost Boga vodi v propad človeka in humanizma. Bog je Bog ljubezni in miru

ASSISI (četrtek, 27. oktober 2011, RV) – Okoli 300 predstavnikov verskih skupnosti in svetovnih religij, katerim so se pridružili tudi predstavniki nevernikov, se je danes zbralo v Assisiju, da bi obeležili 25. obletnico dneva molitve za mir, ki je prvič potekala v mestu sv. Frančiška na željo Janeza Pavla II. Papež Benedikt XVI. se je na srečanje v Assisi, ki je potekalo pod geslom Romarji resnice, romarji miru, podal z vlakom. Na asiško železniško postajo je prispel ob 9. uri in 45 minut, na vlaku pa so se mu pridružile še druge verske delegacije. Osrednji dopoldanski dogodek je potekal v baziliki Marije Angelske pri Assisiju, kjer so se zbrani ob ogledu kratkega videa spomnili prvega srečanja leta 1986. Uvodnemu pozdravu predsednika Papeškega sveta za pravičnost in mir kardinala Petra Turksona je sledilo deset nagovorov različnih verskih predstavnikov, in sicer ekumenskega patriarhata, anglikanske skupnosti, armenske skupnosti, nato ekumenskega sveta Cerkva, izraelskega rabinata, afriške vere yoruba, zbrane so nagovorili še predstavniki hinduizma, budizma in islama ter še predstavnica nevernih. Ob koncu je zbrane nagovoril tudi papež Benedikt XVI. Izpostavil je dve napačni obliki razumevanja in uporabe religije. Po eni, religija postane vir nasilja. Človekova pravilna usmerjenost k Bogu pa vodi k miru, zato je po papeževih besedah potreben dialog in očiščenje religije. Po drugi strani pa obstaja zanikanje Boga, ki človeka spridi, mu odvzame preudranost in ga vodi v nasilje. Odsotnost Boga namreč vodi v propad človeka in humanizma.

Papež je govor začel s padcem berlinskega zidu, ki je sicer prinesel svobodo in mir, vendar pa ne moremo reči, da svet od takrat naprej živi v svobodi in miru. Zaznamovan je zneslogo in nasiljem. »Svoboda je pomembna dobrina,« je dejal papež, »ampak svet svobode se je v veliki meri razvijal brez usmeritve. Pri mnogih je svoboda razumljena narobe, kot svoboda do nasilja. Nesloga prevzema nove in strašne obraze, zato mora boj za mir na nov način spodbujati vse nas,« je dejal papež. Kot novo obliko nasilja je navedel terorizem, katerega povod je pogostokrat ravno verske narave. V teh primerih religija ni v službi miru, ampak upravičuje nasilje, je izpostavil papež: »To ni prava narava religije. To je njeno pačenje in prispeva k njenemu uničenju.« Papež je dodal, da se tu v ospredje postavlja osnovna naloga medverskega dialoga, ki jo želi ponovno izpostaviti tudi današnje srečanje v Assisiju.

V nadaljevanju je Benedikt XVI. priznal, da se je tudi v imenu krščanstva posegalo po nasilju ter pozval k očiščevanju religij: »Kot kristjan bi želel povedati: Ja, v zgodovini se je tudi v imenu krščanske vere zatekalo k nasilju. To priznavamo polni sramu. A popolnoma jasno je, da je to bila nepravilna uporaba krščanske vere, v očitnem nasprotju z njeno pravo naravo. Bog, v katerega kristjani verujemo, je Stvarnik in Oče vseh ljudi, iz česar sledi, da so vse osebe med seboj bratje in sestre in sestavljajo eno samo družino. Kristusov križ je za nas znamenje Boga, ki na mesto nasilja postavlja trpljenje z drugim in ljubezen do drugega. Njegovo ime je ''Bog ljubezni in miru''. Naloga vseh tistih, ki imajo odgovornost do krščanske vere, je stalno očiščevanje religije kristjanov, začenši v svoji notranjosti, da bo religija – kljub človeški slabosti – zares orodje Božjega miru v svetu.«

Kot drugo obliko nasilja je papež navedel nasilje, ki je posledica odsotnosti Boga in njegovega zanikanja. Sovražniki religije v religiji vidijo izvor nasilja in zahtevajo njeno izginotje. Sveti oče je opozoril, da je ''ne'', izrečen Bogu, proizvedel krutost in nasilje brez meja. To nasilje je postalo možno samo zato, ker človek ni prizaval več nobenega pravila in nobenega razsodnika nad sabo, ampak je kot pravilo vzel samega sebe. Po papeževih besedah gre za ''dekadenco'', propad človeka, ki na tih in zato toliko bolj nevaren način spreminja duhovno klimo. Čaščenje mamona, imetja in moči, se kaže kot proti-religija, v kateri človek ni vreden ničesar, vrednost pa dobiva osebna korist. »Nasilje postane nekaj normalnega in grozi z uničenjem naših mladih. Ker nasilje postane nekaj normalnega, je mir uničen in v tem pomanjkanju miru, človek uničuje samega sebe,« je dejal papež in pri tem opozoril na različne oblike zasvojenosti.

Ob koncu je navedel še eno držo, namreč tistih oseb, ki niso prejele dar vere, a kljub temu iščejo resnico, so torej iskalci Boga. Ne trdijo preprosto, da Boga ni, ampak zastavljajo vprašanja tako na eno kot drugo stran. Notranje so na poti proti Bogu, so romarji resnice in romarji miru. »Te osebe iščejo resnico, iščejo resničnega Boga, katerega podobe so v religijah pogostokrat skrite. To, da ne uspejo najti Boga, je odvisno tudi od vernikov in njihove skrčene in tudi popačene predstave o Bogu. Tako je njihov notranji boj in njihovo spraševanje tudi poziv za vernike, da očistijo latno vero, da bo resnični Bog postal sprejemljiv,« je izpostavil papež. Dodal je, da je ravno zaradi tega v Assisi povabil tudi skupino oseb, ki ne izpovedujejo nobene verske pripadnosti. Gre za to, da se najdemo skupaj na poti proti resnici, da se odločno zavzamemo za dostojanstvo človeka in skupaj prevzamemo odgovornost za mir proti vsaki vrsti nasilja, je še dejal sveti oče.

Audio:


Ramišljanja verskih voditeljev in predstavnice neverujočih

Pred govorom papeža Benedikta XVI. so spregovorili nekateri voditelji vzhodnih in zahodnih Cerkva, predstavnika judovske in muslimanske vere, voditelji večjih svetovnih verstev ter tudi predstavnica neverujočih.

Prvi je spregovoril carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. V svojem nagovoru je tistim, ki trdijo, da gre pri srečanjih za mir v Assisiju za sinkretizem, pojasnil z besedami: »Kakor nekateri mislijo, tu ne gre za medvesrski ali ekumenski dialog v sinkretističnem smislu. Nasprotno, vizija, ki smo jo v medverskem dialogu prevzeli za svojo, ima čisto poseben pomen, saj izhaja iz same sposobnosti vsakega verstva, da se na družbenem področju zavzema za mir.«

S podobno mislijo je nadaljeval primas anglikanske zveze, canterburijski nadškof Rowan Williams, ki je dejal: »Danes nismo tukaj, da bi bi se zedinili o tistem skupnem, v kar vsi verujemo, temveč da bi iz globine naših posameznih izročil izrekli na glas tako, da bi človeška družina popolneje spoznala, kolikšno modrost lahko zajema v verstvih za boj proti norosti sveta, ki je še vedno obseden s strahom in sumničenji. Svet, ki je še vedno zaljubljen v zamisel, da varnost temelji na obrambi pred nevarnostjo ter je pri tem pripavljen tolerirati in spregledati izgubo življenj zaradi vojn in bolezni med najbolj revnimi.«

Veliki rabin, David Rosen, direktor oddelka za medverske zadeve pri Ameriškem judovskem odboru je potem, ko je na podlagi tematike romanja v Svetem pismu prikazal srečanja v Assisiju kot etape poti človeka proti Božji hiši dejal: »Da smo lahko pokazali to težnjo na tako viden način tukaj v Assisiju pred 25. leti, se moramo zahvaliti blaženemu Janezu Pavlu II. Prav tako pa moramo biti iz srca hvaležni njegovemu nasledniku papežu Benediktu XVI., ki nadaljuje to začeto pot.«

O tematiki romanja je spregovoril tudi predstavnik hindujske vere, Acharya Shri Shrivatsa Goswani, ki je razmišljal o napredku 'duha Assisija' v teh 25. letih. Dejal je: »Dialog bo vaja brez pomena, če ne bomo vstopili vanj s ponižnostjo, potrpežljivostjo ter s željo spoštovati drugega, ne da bi isto zahtevali od njega. Tako bomo sposobni reči 'ne' vsaki vrsti krivičnosti. To pa zahteva veliko poguma. Ta pa prihaja iz molitve.«

Predstavnica neverujočih razumnikov, bolgarska profesorica Julia Kristeva je na koncu svojega razmišljanja o humanizmu dejala: »Prenova humanizma ni le neizpodbitna resnica ali igra duha, je tveganje. Obdobje sumničenj več ne zadostuje. Pred nstajajočimi krizami in grožnjami je prišel čas tveganja. Sedaj si upamo staviti na nenehno prenavljanje zmožnosti mož in žena, da lahko skupaj prihajajo do spoznanj in vere.«

Audio: