Sveti sedež predstavil Poslanico papeža Benedikta XVI. za 98. svetovni dan migrantov
in beguncev
VATIKAN (torek, 25. oktober 2011, RV) – Na Tiskovnem uradu Svetega sedeža so
danes dopoldne predstavili Poslanico papeža Benedikta XVI. za 98. svetovni dan
migrantov in beguncev. Na predstavitvi so sodelovali msgr. Antonio Maria Vegliò,
predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in potujočih, msgr. Joseph Kalathiparambil
in p. Gabriele Ferdinando Bentoglio, prvi je tajnik, drugi pa podtajnik istega papeškega
sveta. Izpostavili so nekaj poudarkov iz dokumenta. Poslanica za dan, ki bo potekal
15. januarja prihodnje leto, je naslovljena Preseljevanje in nova evangelizacija.
Benedikt
XVI. je glede izbrane teme v poslanici pojasnil, da izvira iz resničnosti sedanjega
časa. Cerkev je poklicana, da novo evangelizacijo med drugim uresničuje tudi v okviru
prostranega in zapletenega pojava človeške mobilnosti. Oznanjevanje Jezusa Kristusa,
Odrešenika, je njeno bistveno poslanstvo in globoke spremembe v družbi pomena te njene
naloge ne zmanjšujejo. Prav v novih okoliščinah je med kristjani nujno ponovno vzbuditi
tisto navdušenje in pogum, ki sta prve krščanske skupnosti spodbujala k neustrašnemu
oznanjevanju evangeljske novosti. V naših srcih morajo odmevati besede apostola Pavla:
»Če namreč oznanjam evangelij, nimam pravice, da bi se ponašal, saj je to zame
nujnost. Kajti gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« (1 Kor 9,16)
Poslanica
v nadaljevanju omenja, da je pojav preseljevanja povzročil nove problematike tako
s človeškega kot tudi verskega, etičnega in duhovnega stališča. Težko je oblikovati
eno samo družino bratov in sester v družbi, ki je zaznamovana s prisotnostjo mnogih
narodnosti in kultur. Za rodovitno sobivanje v spoštovanju medsebojnih razlik je nujen
dialog.
Ker so v sodobnem času pogosti poizkusi, da bi Boga in nauk Cerkve
izbrisali iz obzorja življenja, so tudi migranti pogosto prisiljeni, da Kristusa,
ki so ga sicer spoznali in sprejeli, potisnejo v ozadje. Cerkev se tako sooča z izzivom,
da jim pomaga ostati trdni v veri. Predvsem kadar v novem okolju nimajo opore, ki
so je bili vajeni v svoji domovini. Včasih lahko oznanja preko spoštljivega dialoga
in konkretnega pričevanja solidarnosti, drugič pa preko prenovljenega in doslednega
krščanskega življenja, ki bo pričeval o lepoti srečanja s Kristusom, ki kristjane
vedno kliče k svetosti, četudi prebivajo v tuji deželi.
Posebno vlogo pri uresničevanju
nove evangelizacije med preseljenci imajo pastoralni delavci: duhovniki, redovniki
in redovnice ter laiki. Tisti, ki so morali pobegniti pred nevarnostmi preganjanja,
vojn, nasilja, potrebujejo naše razumevanje, spoštovanje človeškega dostojanstva in
njihovih pravic. Pastoralno delovanje se mora temu prilagoditi. Tudi državni organi
in mednarodne skupnosti so poklicani k drži sprejemanja, preseganju strahov in izogibanju
vsakršnih oblik diskriminacije. Prav tako pomembno vlogo imajo sredstva javnega obveščanja.
Okoliščine, zaradi katerih je moral nekdo zapustiti lastno domovino, morajo predstavljati
objektivno in pošteno. Krščanske skupnosti naj preseljencem posebno pozornost namenjajo
preko molitvene podpore, solidarnostnih gest in krščanske dobrodelnosti. Sveti oče
v poslanici na koncu opominja še na pozornost do številnih študentov, ki študirajo
v tujini. Zaradi svoje mladosti so še posebej občutljivi in dovzetni za pobude iz
okolice. Potrebujejo oporo, saj globoko v sebi gojijo željo po resnici in srečanju
z Bogom. So pa tudi tisti, ki bodo sčasoma sami postali novi evangelizatorji, če se
bodo ob pravem času srečali z verodostojnimi pričevalci evangelija in vzori krščanskega
življenja.
Prisotnost preseljencev je lahko povod za medsebojno obogatitev,
kot tudi za pospeševanje novih političnih, gospodarskih in socialnih načrtov, ki bi
bili naklonjeni spoštovanju dostojanstva vsake človeške osebe, zaščiti družine, dostopu
do spodobne nastanitve, dela in bivanja.