Angolski škofje začeli obisk ad limina apostolorum
VATIKAN (ponedeljek, 24. oktober 2011, RV) – Angolski škofje so danes začeli
obisk ad limina apostolorum, med katerim bodo obiskali vatikanske dikasterije in se
srečali s papežem Benediktom XVI. Predstavniki Angolske škofovske konference, ki vključuje
tudi katoliško Cerkev v sosednji državi Sao Tome in Principe, se bodo v Vatikanu mudili
do 31. oktobra.
Prvi portugalski misijonarji so na ozemlje današnje Angole
prišli leta 1491. 3. aprila istega leta so sveti krst prejeli prvi angolski katehumeni.
Krst je kmalu prejel tudi tamkajšnji kralj, ko so blagoslovili temeljni kamen prve
cerkve v Angoliji, posvečene svetemu križu. Že leta 1534 je bila ustanovljena škofija
Sao Tome in Principe, leta 1596 pa prva škofija na angolskem ozemlju, imenovana Kongo
in Angola.
Danes katoliško Cerkev v Angoli sestavlja pet nadškofij metropolij
in 15 škofij. V več kot 16 milijonski državi, katoličani predstavljajo dobrih 55 odstotkov
prebivalstva, kar je nekaj več kot 9 milijonov katoličanov. Sicer pa je okoli 28 odstotkov
pripadnikov tradicionalnih afriških verstev, 15 odstotkov je protestantov, okoli 80
tisoč pa muslimanov. K temu je treba prišteti še 115 tisoč katoličanov majhne otoške
države Sao Tome in Principe, kjer katoliška skupnost predstavlja veliko večino, kar
72 odstotkov vsega prebivalstva. Cerkev v Angoli in Sao Tomeju in Principu je leta
1992 obiskal Janez Pavel II., leta 2009 pa sedanji papež Benedikt XVI.
Katoliška
Cerkev je v Angoli vidno prisotna. Kolonialno obdobje pod Portugalsko je pustilo znamenje
v družbi, predvsem kar se tiče verske prakse. Pred revolucijo leta 1974 je katoliška
vera bila uradna državna religija tako na Portugalskem kot v vseh njenih kolonijah.
Pred angolsko neodvisnostjo se je večina lokalnih uradnikov izobraževala v katoliških
šolah in semeniščih. V Angoli ima še danes krstni list, ki ga izdajajo župnije in
katoliški misijoni, vrednost uradnega dokumenta, ki ga država priznava enako kot rojstni
list. Pa vendar je 15 let trajajoči marksistično-leninistični sistem pustil negativne
posledice glede prisotnosti katoliške Cerkve v angolski družbi. Za Cerkev in duhovnike
je to bilo težko obdobje, a misijonarsko delo je kljub temu ostalo zelo živo, vzcvetelo
je veliko duhovnih poklicev, med laiki pa se je okrepila zavest o lastni vlogi v življenju
lokalne cerkvene skupnosti. Danes katoliška Cerkev predstavlja pomemben del angolske
civilne družbe, ki jo oblast ne more ne upoštevati pri doseganju narodne sprave in
državne obnove.