Papež sprejel poverilna pisma novega nizozemskega veleposlanika pri Svetem sedežu
VATIKAN (petek, 21. oktober 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel
poverilna pisma novega nizozemskega veleposlanika pri Svetem sedežu Josepha Weteringsa.
V govoru je nato spregovoril o naravi in temelju diplomatskih odnosov.
Dejal
je, da imajo diplomatski odnosi posameznih držav s Svetim sedežem poseben značaj.
Sveti sedež namreč ni gospodarska ali vojaška sila. Kljub temu pa svet upošteva njegov
»moralni glas«. Razlog za to je verjetno prav v tem, da se moralna drža Svetega
sedeža ne spreminja pod vplivom političnih ali gospodarskih interesov. K mednarodni
diplomaciji največ prispeva z odločnim zagovarjanjem etičnih načel, ki naj bi podpirala
družbeni in politični red, ter z opozarjanjem na nujnost odpravljanja njihovega kršenja.
Izhodišče je seveda krščanska vera. Krščanstvo pa je po papeževih besedah vedno smatralo
razum in naravo za izvira načel, na katerih naj bi bila zgrajena pravna država. Zato
diplomatskega dialoga s Svetim sedežem ne vodi versko ali pragmatično ozadje, temveč
so v njegovem temelju univerzalna načela, ki so prav tako resnična kot fizične prvine
naravnega okolja.
»Čeprav Cerkev ponižno priznava, da njeni lastni člani
ne živijo vedno po visokih moralnih merilih, ki jih predlaga, kljub temu ne more drugače
kot da še naprej spodbuja vse ljudi, vključno s svojimi člani, da si prizadevajo vse
delati v skladu s pravičnostjo in zdravim razumom.« Za Cerkev to pomeni
delovati kot glas tistih, ki so brez glasu, braniti pravice tistih, ki so nezaščiteni,
revni, bolni, nerojeni, starejši in članov manjšinskih skupin, ki trpijo zaradi nepravične
diskriminacije. Papež je nato izrazil svoje prepričanje, da si na podobnih področjih
prizadeva tudi Nizozemska. Izpostavil je spodbujanje miru preko pravičnega reševanja
sporov in preprečevanja širjenja orožja. Pa tudi pospeševanje razvoja in samozaupanja
v nastajajočih državah ter nujnost zaščite človeškega dostojanstva.
Novemu
nizozemskemu veleposlaniku je sveti oče nato izrazil svoje veselje ob nameri nizozemske
vlade, da bo posebno pozornost posvetila spodbujanju verske svobode. Le-to ponekod
po svetu ogrožajo pravne omejitve, drugod pa protiversko razpoložena mentaliteta.
Kot spodbudne pa je papež opredelil tudi korake nizozemske vlade pri preprečevanju
širjenja prepovedanih drog in prostitucije. Dejal je, da je kljub svobodi posameznikov
potrebno tiste odločitve, s katerimi ljudje škodujejo samim sebi ali drugim, poskušati
preprečevati, za dobro posameznikov in družbe v celoti. »Katoliški družbeni nauk
daje velik poudarek skupnemu dobremu, tako kot tudi celostnemu dobremu posameznikov.
Vedno je potrebno skrbeti za razlikovanje ali so dosežene pravice resnično
v skladu z naravnimi načeli.«