Novost letošnjega srečanja v Assisiju: Papež prvič povabil osebe, ki ne izpovedujejo nobene vere

VATIKAN (sreda, 19. oktober 2011, RV) – Včeraj je Vatikan predstavil papeževo romanje v Assisi, ki bo potekalo 27. oktobra na temo Romarji resnice, romarji miru. Dan premišljevanja, dialoga in molitve za mir in pravičnost na svetu bo obeležil 25-letnico prvega srečanje te vrste v Assisiju, ki je potekalo na pobudo Janeza Pavla II. Letošnjega srečanja v Assisiju se bo poleg Benedikta XVI. in vatikanske delegacije udeležilo tudi 31 delegacij različnih krščanskih cerkva in cerkvenih skupnosti ter 176 predstavnikov drugih svetovnih religij. Na papeževo povabilo so se odzvale tudi štiri osebe, ki ne izpovedujejo nobene vere, kar je tudi novost letošnjega dneva molitve za mir v Assisiju.

V izjavi Svetega sedeža o srečanju v Assisiju, ki je bila izdana aprila letos, je bilo zapisano, da bodo nanj poleg predstavnikov krščanskih skupnosti in večjih svetovnih religij povabljene tudi osebnosti iz sveta kulture in znanosti, ki ne izpovedujejo nobene vere, a kljub temu hodijo po poti iskanja resnice in čutijo skupno odgovornost za vzpostavljanje pravičnosti in miru v našem svetu. Čeprav odločitev papeža Benedikta XVI. pomeni novost za srečanja te vrste, pa je pozornost do nevernih oseb pri svetem očetu ves čas navzoča, kot je na včerajšnji predstavitvi letošnjega dneva molitve za mir izpostavil msgr. Melchor José Sánchez De Toca Y Alameda, podtajnik Papeškega sveta za kulturo. Po njegovih besedah je papeževa odločitev postavljena na prepričanje, da je človek, naj bo veren ali neveren, vedno v iskanju Boga in Absolutnega. Človek je zatorej vedno romar, ki išče in hodi proti polnosti resnice. Za vernika je to iskanje podprto in razsvetljeno z gotovostjo vere, medtem ko gre pri neverniku pogosto za iskanje, ki je bolj tipanje.

Zavedanje, da smo romarji, ki iščemo resnico, je povezano z odprtim in iskrenim dialogom med vernimi in nevernimi. Koliko bolj se to romanje resnice živi na pristen način, toliko bolj se odpira za dialog z drugim; ne izključuje nikogar, ampak spodbuja, da vsi postanemo graditelji bratstva in miru. Kot je nadaljeval msgr. Alameda, je to tudi duh, ki navdihuje pobudo Dvorišče za pogane, s katero se je Papeški svet za kulturo odzval na povabilo svetega očeta. Dvorišče za pogane so srečanja med verniki in neverniki, ki se odvijajo na teme s področja religije, etike, človeškega življenja. Pobuda se je začela marca letos v Parizu, pred kratkim se je zaključila v Bukarešti, ta teden pa je Dvorišče za pogane bilo tudi v Firencah. Msgr. Alameda je dejal, da so Dvorišča v prihodnjih mesecih načrtovana še v Tirani, Barceloni, Stockholmu in nekaterih drugih mestih. 25. oktobra, torej dva dni pred Dnevom premišljevanja, dialoga in molitve za mir in pravičnost na svetu, pa bo v Rimu potekala okrogla miza. Pogovori bodo potekali na temo Verniki in neverniki pred izzivi sodobnosti, v njih pa bodo sodelovali štirje udeleženci srečanja v Assisiju, ki niso verniki. Spomnimo, da so to: francoska filozofinja Julia Kristeva, italijanski filozof Remo Bodei, mehiški filozof Guillermo Hurtado in avstrijski ekonomist Walter Baier. Kot je še izpostavil msgr. Alameda, ne gre za delegacijo kot v primeru ostalih krščanskih cerkva in verskih skupnosti. Izbrani so bili po kriteriju širše jezikovne in kulturne zastopanosti, a kot je opaziti prihajajo iz Evrope in ameriške celine, torej pretežno iz zahodnega sveta, kjer je nevernost močno prisotna, medtem ko je na drugih celinah kot sta Azija in Afrika ta pojav mnogo bolj obroben.

Audio: