Msgr. Tomasi Združene narode opozoril na bivanjske razmere beguncev

ŽENEVA (torek, 18. oktober 2011, RV) – Stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi, msgr. Silvano Tomasi, je na 62. zasedanju izvršnega odbora Agencije ZN za begunce izpostavil pomen novih strategij in novih politik. Spregovoril je o slabih pogojih, v katerih so sprejeti nekateri begunci, ter jih primerjal s kazenskim sistemom. Te osebe, ki iščejo zaščito ali načine preživetja, so dobesedno zaprte in nadzorovane kot da so zaprti kriminalci, je dejal Tomasi in dodal, da so tudi otroci deležni enakega obravnavanja. Okolje, v katerih bivajo begunci, je v mnogih begunskih centrih podobno zaporniškemu. Izolirani so od zunanjega sveta, nimajo nobenega dostopa do informacij, porušeno jim je tudi načrtovanje lastnega življenja. Vse to po Tomasijevih besedah pušča posledice na fizičnem in psihičnem zdravju oseb, ki prosijo za azil, ter povzroča stres, depresijo, negotovost, nespečnost in podobno. Vatikanski predstavnik je spregovoril tudi o Konvenciji o statusu beguncev, ki je vstopila v veljavo leta 1951, da bi beguncem zagotovila čim širše uživanje pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem je Tomasi opozoril, da pa v mnogih državah po svetu beguncem te pravice še vedno niso zagotovljene. Po Tomasijevem prepričanju je zato treba razvijati in podpirati alternative, kot so razni programi, uvajanje mehanizmov nadzorovanja in informiranja, formacija podpornih skupin ter odpiranje centrov in odprtih hiš, kjer bi vsaj družine z otroki lahko bivale v varnem okolju. Tomasi se je dotaknil še problema mladoletnih oseb, ki sami in brez kakršnega koli spremstva pribežijo v Evropo. Mladoletnike je treba obravnavati kot otroke, je poudaril Tomasi, glavna skrb pa mora biti njihova zaščita, ne glede na motiv bega. Raziskave potrjujejo, da je religija za te mladoletne osebe zelo pomembna in tudi želijo duhovno razpoložljivost in pomoč. Tomasi je zato izrazil potrebo po novih strategijah in novih politikah ter dodal, da je ustvarjalno sočutje mogoče le, če ga spremlja pristen občutek solidarnosti in odgovornosti v pristopanju k najšibkejšim članom naše človeške družine. Izpostavil je še, da begunci niso anonimne številke, ampak osebe, moški, ženske in otroci z svojimi osebnimi zgodbami, z darovi in željami.

Audio: