Pred obiskom škofije Lamezia Terme:
papež in meništvo

VATIKAN (sobota, 8. oktober 2011, RV) – Sveti oče bo jutri obiskal kalabrijsko škofijo Lamezia Terme. Po osrednjem dogodku, sveti maši, se bo popoldne srečal tudi z menihi iz kartuzije Serra San Bruno. To njegovo dejanje predstavlja pomenljivo znamenje. Kot poroča vatikanski časopis L'Osservatore Romano je sedanji papež še kot kardinal, v devetdestih letih, v neki homiliji duhovnika meniha opredelil kot »molilca za ljudstvo«. Prva in najgloblja naloga duhovniške službe je »razumevati in sprejemati človeške zadeve ter jih preoblikovati v molitvi. In sicer na način, da postanejo krik pred Božjim obličjem. Krik, ki se dotakne njegovega srca in ga vedno znova pripravi, da se spusti, pride v našo sredo in nas osvobodi.«

Kardinal Ratzinger je ob isti priložnosti spomnil tudi na noči, ki jih je Jezus Kristus preživel v molitvi na gori, sam z Očetom. Po eni izmed teh noči je izbral dvanajstere, po neki drugi pa je pomiril močan veter, ki je na jezeru premetaval čoln Cerkve. Namen teh papeževih besed in tudi rdeča nit njegovega pontifikata je poudariti nujnost, da se Bogu povrne prvenstvo v svetu in cerkveni ustanovi. S tem se lahko začne pot dejavne ljubezni do človeka in stvarstva. Iskanje Boga je tako predpogoj za ukoreninjenje katerekoli pozitivne novosti v zgodovini.

Od tu izhaja papeževa posebna pozornost do meništva. Za meniško življenje je prvenstvo Boga namreč osnova. Benedikt XVI. zato kristjanom vztrajno predlaga navdihovanje pri menihih in njihovem značilnem iskanju Boga kot poglavitnem smislu njihovega bivanja. L'Osservatore Romano je izpostavil dve njegovi odmevni spodbudi. Prva je povzeta po svetem Benediktu, utemeljitelju meniškega življenja na Zahodu: »Nič nima prednosti pred Kristusovo ljubeznijo.« Drugo spodbudo pa je sveti oče izrekel med svojim apostolskim potovanjem v Francijo leta 2008. Takrat je spomnil, da je bila temeljna drža menihov, s katero so se vedno odzivali na spremembe v zgodovini, prav iskanje Boga (quaerere Deum). Še posebej kadar so te spremembe prinašale negotovost. Gre za »resnično filozofsko držo«, je dejal Benedikt XVI.: »gledati preko predzadnjih zadev in se lotiti iskanja tistih poslednjih, resničnih«. Danes, da bi se izognili propadu humanizma, ni iskanje Boga nič manj potrebno kot v preteklih časih.

Menihi so osebe, ki kolikor je človeško mogoče, živijo z Njim, ki je edino in največje dobro. Ker se izpopolnjujejo v tišini, so sposobni govoriti vedno nove besede, povezane s skrivnostnim življenjem z Bogom. Tako so ene izmed redkih oseb v današnji oglušujoči družbi, ki zmorejo nuditi besede in znamenja, ki očarajo in v mnogih vzbudijo hrepenenje po drugačnem življenju.

Intervju s priorjem kartuzije Serra San Bruno, ki je bil nedavno v Italiji izdan v knjižni obliki, kaže, kako zelo se meniško življenje sklada s prioritetami v nauku Benedikta XVI. Na prvem mestu gre za isti pogled na nujnost govorjenja o Bogu sodobnemu človeku. V osnovi papeževega pastoralnega načrta je širjenje svetopisemske podobe Boga ljubezni. Dovolj je spomniti že na njegovi okrožnici Bog je ljubezen (Deus caritas est) in Ljubezen v resnici (Caritas in veritate). Prior Jacques Dupont pa v pogovoru podobno izpostavlja Boga, ki je blizu človeku. Prav tako pravi, da je Bog ljubezen in da je potrebno celotno teologijo ter razpravljanje o Bogu in človeku oblikovati v luči ljubezni. Kadar nekdo resnično ljubi, ga ljubezen sama vodi k resnici. Enako pa je tudi obratno: ko nekdo doume resnico, le-ta odpre njegovo srce za spoznavanje Gospoda in ljubezen do tistih, ki jih ljubi On.

Audio: