Duhovne misli Benedikta XVI. za 28. navadno nedeljo
Papež je spregovoril o priliki o povabljenih na svatbo med homilijo na dan razglasitve
štirih blaženih za svetnike, 12. oktobra leta 2008.
Bogoslužje jih predstavlja
z evangeljsko podobo povabljenih, ki so prišli na svatbo oblečeni v svatovska oblačila.
Podoba svatbe je navzoča tudi v prvem berilu, jo pa najdemo tudi na drugih straneh
Svetega pisma. Gre za veselo prispodobo, saj svatovska pojedina spremlja poročno slavje
zaveze ljubezni Boga s svojim ljudstvom. Proti takšni zavezi so preroki stare zaveze
nenehno usmerjali pričakovanja Izraela. V obdobju različnih preizkušenj, ko je zaradi
težav izvoljenemu ljudstvu zmankovalo poguma, se zaslišala pomirjajoča beseda preroka
Izaija: 'GOSPOD nad vojskami bo na tej gori pripravil vsem ljudstvom gostijo
s sočnimi jedmi, gostijo z žlahtnimi vini, s sočnimi in mozgatimi jedmi,
s prečiščenimi žlahtnimi vini' (Iz 25,6). Gospod BOG bo obrisal solze ter bo odstranil
sramoto svojega ljudstva, da bo lahko končno srečno živelo v občestvu z njim. Bog
nikoli ne zapusti svojega ljudstva. Zaradi tega prerok vabi k veselju: 'Glejte,
to je naš Bog, čakali smo ga in nas je odrešil... radujmo in veselimo se, da nas je
odrešil' (Iz 25,9).
Če prvo berilo poudarja Božjo zvestobo svoji obljubi,
pa nas evangeljska prilika o svatbi vabi k razmisleku o človeškem odgovoru. Nekateri
od tistih, ki so bili najprej povabljeni, se povabilu niso odzvali, ker so jih pritegnile
druge reči, drugi pa so kraljevo povabilo zaničevali ter s tem izvali kazen, ki ni
doletela samo njih ampak celotno mesto. Toda kralj ni odnehal. Poslal je svoje služabnike
naj gredo iskat druge goste, da se napolni svatbena dvorana. Tako se je zaradi zavrnitve
prvih, povabilo razširilo na vse, še posebej na uboge in brezpravne. To se je namreč
zgodilo med velikonočno skrivnostjo, ko je bila z vsemogočnostjo Božje ljubezni premagana
silna moč zla. Vstali Gospod lahko sedaj povabi vse h gostiji velikonočnega veselja,
jih obleče v svatovsko oblačilo, znamenje zastonjskega daru posvečujoče milosti.
Vendar
pa je potrebno, da na Božjo velikodušnost, človek odgovori s svojo svobodno privolitvijo.
Ravno to velikodušno pot so prehodili tudi tisti, ki jih od danes častimo kot svetnike.
Pri krstu so prejeli svatovsko oblačilo božje milosti, ga ohranili čistega ali ga
za časa življenja očistili s pomočjo zakramentov. Sedaj se udeležujejo poročnega slavja
v nebesih. Evharistija, h kateri nas Gospod vsak dan vabi, da se je udeležujemo v
svatovskem oblačilu njegove milosti, je to vnaprejšnje okušanje večne gostije v nebesih.
Če z grehom umažemo ali celo raztrgamo to oblačilo, nas Božja dobrota ne zavrne ali
celo prepusti naši usodi, temveč nam ponudi z zakramentom sprave možnost, da spet
v celoti pridobimo svatovsko oblačilo, ki je potrebno za praznovanje.