Beatifikacija Ane Marie Janer Anglarill: Živ kompas, usmerjen proti Bogu
ŠPANIJA (petek, 7. oktober 2011, RV) – Cerkev v Španiji se bo jutri veselila
nove blažene. V mestu La Seu d'Urgell bo namreč potekala beatifikacija Ane Marie Janer
Anglarill, ustanoviteljice Inštituta sester Svete družine iz Urgella.
Ana Maria
Janer se je rodila v Kataloniji leta 1800. Že v rani mladosti je izkusila vojno in
tako spoznala trpljenje. Pri osemnajstih letih se je odločila za posvečeno življenje.
Njeno poslanstvo je bilo predvsem delo v bolnišnicah. Leta 1859 je ustanovila inštitut
sester, ki se iz ljubezni do Kristusa posveča pomoči ubogim, bolnikom in ostarelim,
ter krščanski vzgoji otrok. Njihov apostolat se v polnosti sklada s cerkveno nalogo
oznanjevanja. Navdihuje se v pričevanju vere in dejavni ljubezni nove blažene. Ana
Maria je umrla leta 1885.
Obred razglasitve za blaženo bo vodil kardinal Angelo
Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. V pogovoru za Radio Vatikan je kardinal
dejal, da je bila Ana Maria Janer po značaju »močna, odločna in pogumna. Živela
je v zelo nemirnem obdobju državne in cerkvene španske zgodovine, a vseeno ji je uspelo
ustanoviti bolnišnice, šole, kolegije in sprejemne centre.« Njeno svetost zaznamujejo
lastnosti, kot sta ponižnost in usmiljenost. Znana je bila predvsem po svoji predanosti
najbolj potrebnim in bolnim, krepostih, kot je neutrudljivost pri delu, organizacijskih
in voditeljskih sposobnostih ter ljubeznivosti do vseh. »Nova blažena je
bila kot živ kompas, usmerjen proti Bogu. Vabi nas k življenju v polnem zaupanju v
Božjo navzočnost v nas, naših družinah in naši družbi. Blažena Janer pa je tudi kompas,
ki nas usmerja proti ubogim. Kajti še danes je mnogo lačnih, žejnih,
bolnih, pregnanih, izseljenih in zaprtih. Cerkev je prijateljica ubogih
in njeno naročje je vedno odprto, da jih sprejme.«
Po besedah kardinala
Amata je beatifikacija Ane Marie zelo zgovorna tudi za njene duhovne hčerke, sestre
inštituta, ki ga je ustanovila. Danes so razpršene po vsem svetu in zgled njihove
ustanoviteljice jih vabi, da se ne utrudijo pri svojem delu. V bratih, še zlasti v
najbolj trpečih, odrinjenih na rob in najmanjših naj kontemplirajo Kristusov obraz.
Danes se morajo pogumno in ustvarjalno soočati z novimi oblikami revščine: sprtimi
družinami, naraščajočim preseljevanjem, odsotnostjo smisla življenja in pesimizmom,
ki je mlade prikrajšalo za navdušenje nad prihodnostjo. »Njihova drža ustvarjalne
ljubezni in služenja ponuja stvarne in pozitivne odgovore za pomoč bolnim in ostarelim,
za človeško in versko vzgojo najmlajših ter za spodbujanje družine, ki je odprta za
sprejemanje in skrb za otroke.« Pri tem prizadevanju pa jim beatifikacija njihove
ustanoviteljice lahko predstavlja močno spodbudo in izvir novega upanja.