2011-10-02 12:45:07

Benedikt XVI. med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja:
Prilika o nezvestih vinogradnikih nas spodbuja k obnovitvi popolne zvestobe Kristusu


VATIKAN (nedelja, 2. oktober 2011, RV) – Benedikt XVI je imel danes, potem ko se je sinoči vrnil iz poletne rezidence v Castel Gandolfu v Vatikan, molitev Angelovega češčenja na trgu sv. Petra. V nagovoru pred molitvijo je razložil priliko o nezvestih vinogradnikih ter posebej poudaril Jezusov opomin: »Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove« (Mt 21,43). Po molitvi in blagoslovu je sveti oče spomnil na popoldansko beatifikacijo sestre Antonie Marie Verna, za katero je papež pooblastil državnega tajnika, kardinala Tarcisia Bertonea. Nadalje je sveti oče spomnil: »Tudi letos na začetku oktobra, misijonskega meseca, Služba za mladinsko pastoralo rimske škofije vodi misijon z naslovom »Jezusa v središče«. Za to pobudo, ki je namenjena številnim fantom in dekletom predvsem na področju Milvijskega mosta, zagotavljam svojo molitev.

V nagovoru pred molitvijo Angelovega češčenja je sveti oče dejal: »Evangelij današnje nedelje se zaključi s še posebej strogim Jezusovim opozorilom namenjenim duhovnikom in starešinam ljudstva: 'Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove' (Mt 21,43). To so besede, ki dajo misliti, kako veliko odgovornost ima tisti, ki je bil poklican delat v Gospodov vinograd, še posebej tisti, ki je prijel oblast, ter spodbujajo k obnovitvi popolne zvestobe Kristusu. On je 'kamen, ki so ga zidarji zavrgli' (prim Mt 21,42), saj so ga imeli za nasprotnika postave in kalivca javnega reda. Vendar ravno On, zavržen, križan ter vstali, je postal 'vogalni kamen' na katerega lahko s popolno gotovostjo postavimo temelje človeškega bivanja in vsega sveta. O tej resničnosti govori prilika o nezvestih vinogradnikih, katerim je neki človek zaupal svoj vinograd, da bi ga odelovali in pobirali sadove. Lastnik vinograda je Bog sam, medtem ko vinograd prestavlja njegovo ljudstvo, kakor tudi življenje, ki nam ga je On dal, da bi z njegovo milostjo in našim prizadevanjem, delali dobro. Sveti Avguštin razlaga, da 'nas Bog obdeluje kakor njivo, da bi postali boljši' (Sermo 87, 1, 2: PL 38, 531). Bog ima za svoje prijatelje načrt, toda žal je človekov odgovor pogosto usmerjen v nezvestobo ter končno v zavrnitev. Ošabnost in sebičnost preprečujeta, da bi prepoznali ter sprejeli najdragocenejši dar, ki ga Bog daje: svojega edinorojenega Sina. Saj, ko je 'poslal k njim svojega sina', piše evangelist Matej, 'so ga (vinogradniki) zgrabili, vrgli iz vinograda in ubili' (Mt 21,37.39). Bog izroča samega sebe v naše roke. Sprejme, da na nedoumljiv način postane slaboten ter razodeva svojo vsemogočnost v zvestobi načrtu ljubezni, ki pa na koncu predvideva tudi pravično kazen za hudobneže (prim. Mt 21,41).

Trdno zasidrani v veri na 'vogalnem kamnu', ki je Kristus, ostajamo na Njem kot mladika, ki sama ne more obroditi sadu, če ne ostane na trti. Samo v Njem, po Njem in z Njim se gradi Cerkev, ljudstvo nove zaveze. O tem je zapisal Božji služabnik, Pavel VI.: 'Prvi sad poglobljenega samorazumevanja Cerkve je ravno odkritje življenske povezanosti s Kristusom. Tako očitno, temeljno, nujno a nikoli dovolj poznano, premišljeno ter obhajano' (Enc. Ecclesiam suam, 6. avgust, 1964: AAS 56 [1964], 622).

Dragi prijatelji, Gospod je vedno blizu ter deluje v zgodovini človeštva. Spremlja pa nas tudi s posebno zavzočnostjo svojih angelov, ki jih Cerkev danes časti kot 'varuhe', torej služabnike Božje skrbi do vsakega človeka. Od začetka do smrtne ure neprenehoma varujejo človeško življenje. Angeli pa so tudi ob Vzvišeni Kraljici zmag, Blaženi Devici Mariji rožnega venca, ki na prvo nedeljo v oktobru, ravno ob tej uri, iz svetišča v Pompejih, kakor tudi z vsega sveta, sprejema gorečo prošnjo, da bi bilo premagano zlo ter bi se v polnosti razodela Božja dobrota.«

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.