Benedikt XVI. med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja: Prilika o nezvestih
vinogradnikih nas spodbuja k obnovitvi popolne zvestobe Kristusu
VATIKAN (nedelja, 2. oktober 2011, RV) – Benedikt XVI je imel danes, potem
ko se je sinoči vrnil iz poletne rezidence v Castel Gandolfu v Vatikan, molitev Angelovega
češčenja na trgu sv. Petra. V nagovoru pred molitvijo je razložil priliko o nezvestih
vinogradnikih ter posebej poudaril Jezusov opomin: »Vzelo se vam bo Božje kraljestvo
in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove« (Mt 21,43). Po molitvi in blagoslovu
je sveti oče spomnil na popoldansko beatifikacijo sestre Antonie Marie Verna, za katero
je papež pooblastil državnega tajnika, kardinala Tarcisia Bertonea. Nadalje je sveti
oče spomnil: »Tudi letos na začetku oktobra, misijonskega meseca, Služba za mladinsko
pastoralo rimske škofije vodi misijon z naslovom »Jezusa v središče«. Za to pobudo,
ki je namenjena številnim fantom in dekletom predvsem na področju Milvijskega mosta,
zagotavljam svojo molitev.
V nagovoru pred molitvijo Angelovega češčenja je
sveti oče dejal: »Evangelij današnje nedelje se zaključi s še posebej strogim Jezusovim
opozorilom namenjenim duhovnikom in starešinam ljudstva: 'Vzelo se vam bo Božje
kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove' (Mt 21,43). To so
besede, ki dajo misliti, kako veliko odgovornost ima tisti, ki je bil poklican delat
v Gospodov vinograd, še posebej tisti, ki je prijel oblast, ter spodbujajo k obnovitvi
popolne zvestobe Kristusu. On je 'kamen, ki so ga zidarji zavrgli' (prim Mt
21,42), saj so ga imeli za nasprotnika postave in kalivca javnega reda. Vendar ravno
On, zavržen, križan ter vstali, je postal 'vogalni kamen' na katerega lahko
s popolno gotovostjo postavimo temelje človeškega bivanja in vsega sveta. O tej resničnosti
govori prilika o nezvestih vinogradnikih, katerim je neki človek zaupal svoj vinograd,
da bi ga odelovali in pobirali sadove. Lastnik vinograda je Bog sam, medtem ko vinograd
prestavlja njegovo ljudstvo, kakor tudi življenje, ki nam ga je On dal, da bi z njegovo
milostjo in našim prizadevanjem, delali dobro. Sveti Avguštin razlaga, da 'nas
Bog obdeluje kakor njivo, da bi postali boljši' (Sermo 87, 1, 2: PL
38, 531). Bog ima za svoje prijatelje načrt, toda žal je človekov odgovor pogosto
usmerjen v nezvestobo ter končno v zavrnitev. Ošabnost in sebičnost preprečujeta,
da bi prepoznali ter sprejeli najdragocenejši dar, ki ga Bog daje: svojega edinorojenega
Sina. Saj, ko je 'poslal k njim svojega sina', piše evangelist Matej, 'so
ga (vinogradniki) zgrabili, vrgli iz vinograda in ubili' (Mt 21,37.39). Bog izroča
samega sebe v naše roke. Sprejme, da na nedoumljiv način postane slaboten ter razodeva
svojo vsemogočnost v zvestobi načrtu ljubezni, ki pa na koncu predvideva tudi pravično
kazen za hudobneže (prim. Mt 21,41).
Trdno zasidrani v veri na 'vogalnem
kamnu', ki je Kristus, ostajamo na Njem kot mladika, ki sama ne more obroditi
sadu, če ne ostane na trti. Samo v Njem, po Njem in z Njim se gradi Cerkev, ljudstvo
nove zaveze. O tem je zapisal Božji služabnik, Pavel VI.: 'Prvi sad poglobljenega
samorazumevanja Cerkve je ravno odkritje življenske povezanosti s Kristusom. Tako
očitno, temeljno, nujno a nikoli dovolj poznano, premišljeno ter obhajano'
(Enc. Ecclesiam suam, 6. avgust, 1964: AAS 56 [1964], 622).
Dragi
prijatelji, Gospod je vedno blizu ter deluje v zgodovini človeštva. Spremlja pa nas
tudi s posebno zavzočnostjo svojih angelov, ki jih Cerkev danes časti kot 'varuhe',
torej služabnike Božje skrbi do vsakega človeka. Od začetka do smrtne ure neprenehoma
varujejo človeško življenje. Angeli pa so tudi ob Vzvišeni Kraljici zmag, Blaženi
Devici Mariji rožnega venca, ki na prvo nedeljo v oktobru, ravno ob tej uri, iz svetišča
v Pompejih, kakor tudi z vsega sveta, sprejema gorečo prošnjo, da bi bilo premagano
zlo ter bi se v polnosti razodela Božja dobrota.«