Papež med sklepno mašo v Freiburgu: Zaupajmo v Boga

FREIBURG (nedelja, 25. september 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes zaključil apostolsko potovanje v Nemčijo, ki je od četrtka potekalo pod geslom Kjer je Bog, tam je prihodnost. Ob 10. uri se je na turističnem letališču v Freiburgu začela sveta maša, ki se je je udeležilo okoli sto tisoč vernikov iz celotne Nemčije ter sosednjih držav. S papežem so somaševali škofje in duhovniki iz vseh sedemindvajsetih nemških škofij. Med pridigo je sveti oče spregovoril o zaupanju v Boga ter Cerkev v Nemčiji pozval k enotnosti in zvestobi Kristusu, da bo tako lahko presegla izzive današnjega in prihodnjega časa.

»Zaupajmo v Boga, katerega moč se izraža predvsem v usmiljenju in odpuščanju,« je dejal papež zbranim vernikom. »Bodimo prepričani: Bog želi zveličanje svojega ljudstva. Želi naše, moje zveličanje, zveličanje vseh. Vedno, predvsem v času nevarnosti in velikih sprememb, nam je On blizu, njegovo srce skrbi za nas, sklanja se k nam.« Da bi se njegovo usmiljenje lahko dotaknilo naših src, pa je potrebna naša odprtost, prostovoljna odvrnitev od zla in ravnodušnosti, potrebno je dati prostor Božji besedi. »Bog spoštuje našo svobodo. V nič nas ne prisiljuje. On čaka naš ''da'', skorajda miloščino,« je dejal papež in se s tem odzval na mnenja tistih teologov, ki pred hudimi stvarmi, ki se dogajajo v današnjem svetu, pravijo, da Bog ne more biti vsemogočen. Mi pa ravno tu izpovedujemo vero v Boga Vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje. Veseli smo in priznavamo, da je vsemogočen, so bile papeževe besede, a obenem moramo upoštevati to, da Bog svojo moč izkazuje na drugačen način kot ljudje. On sam je postavil mejo svoji oblasti s tem, ko je človeku priznal svobodo. In tega daru svobode se veselimo in se ga zavedamo.

Sveti oče je izpostavil številne socialne in karitativne ustanove, ki delujejo v okviru Cerkve v Nemčiji, in izrazil hvaležnost vsem, ki delajo na teh področjih. Dodal je, da takšno delo zahteva usposobljenost in profesionalnost, obenem pa zahteva še nekaj več: odprto srce, ki se pusti dotakniti Kristusovi ljubezni in ki se daje bližnjemu, zahteva nekaj več kot le tehnično delo: zahteva ljubezen, v kateri se vidi Bog, ki ljubi, Kristus. »Dragi prijatelji,« je pri tem papež dejal nemški Cerkvi papež, »obnova Cerkve se lahko uresniči samo preko razpoložljivosti za spreobrnjenje in preko obnovljene vere.«

Nadaljeval je, da se krščansko življenje mora stalno zgledovati po Kristusu, ter navedel Pavlove besede: »To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu« (Flp 2,5). Kot je Jezus bil popolnoma enoten z Očetom in mu pokoren, tako se tudi njegovi učenci morajo pokoravati Bogu in med sabo enako čutiti. Benedikt XVI. je pri tem izpostavil, da bo Cerkev v Nemčiji presegla velike izzive sedanjosti in prihodnosti ter ostala kvas družbe, če bodo duhovniki, posvečene osebe in verniki laiki v Kristusu in zvesti lastni poklicanosti sodelovali v enotnosti; če se bodo župnije, skupnosti in gibanja med seboj podpirali in se bogatili; če bodo krščeni in birmanci, povezani s škofom, skupaj visoko držali baklo nespremenjene vere in ji pustili razsvetljevati njihovo bogato znanje in sposobnosti. Po papeževeih besedah bo Cerkev v Nemčiji še naprej ostala blagoslov za svetovno katoliško skupnost, če bo ostala zvesto poenotena s Petrovim naslednikom in apostoli, če bo še naprej na različne načine sodelovala z misijonskimi deželami ter se prav tako pustila nalesti se verskega veselja mladih Cerkva. Krščansko življenje je vedno 'za življenje': biti za drugega, ponižna zavzetost za bližnjega in skupno dobro. Ponižnost je vrlina, ki danes ne uživa velikega spoštovanja, je povedal papež in dodal, da pa Gospodovi učenci vedo, da je ponižnost olje, ki dialogu daje rodovitnost, omogoča sodelovanje in srčno edinost. »Ponižne osebe stojijo z obema nogama na tleh, predvsem pa poslušajo Kristusa, Božjo besedo, ki neprestano obnavlja Cerkev in vsakega njenega člana,« je še dejal papež.

Audio: