Benedikt XVI. katoličanom, ki so dejavni v nemški Cerkvi in družbi: Poslanstvo
Cerkve izjaja iz skrivnosti Troedinega Boga in njegove stvariteljske ljubezni
FREIBURG (nedelja, 25. september 2011, RV) – Pred odhodom na letališče Lahr
se je sveti oče srečal v Koncertni hiši v Freiburgu s katoličani, ki so dejavni v
nemški Cerkvi in družbi. Papež je v nagovoru izrazil zadovoljstvo, da se lahko sreča
z njimi, ob enem pa se jim je zahvalil za njihovo prizadevno delo in pričevanje, saj
so učinkoviti oznanjevalci 'verovanja stvarnosti, v katere upamo' (C 35).
Ob ugotovitvi, da velik del krščenih v Cerkvi ne prakticira več svoje vere, se pojavlja
vprašanje, če se morda ne bi morala Cerkev spremeniti. Sveti oče je na to vprašanje
odgovoril s primerom blažene Matere Terezije, ki so jo nekoč vprašali, kaj je po njenem
prvo, kar je potrebno spemeniti v Cerkvi. Ona je odgovorila: 'Vi in jaz'! Sogovorniku
je blažena želela povedati dve stvari. Cerkev niso samo drugi, hierarhija, papež,
škofi, temveč vsi mi, ki smo krščeni. Po drugi strani pa tudi ona izhaja iz predpostavke,
da obstaja razlog za spremembe. Vsak kristjan in skupnost vernikov sta poklicana k
spreobrnjenju. Nato se je papež vprašal: »Kako konkretno mora priti do sprememb?«
Da se lahko lotimo prenove, ki ni tako preprosta, kakor obnova stanovanja ali sprememba
smeri poti, moramo najprej rayumeti, da je vzrok za spremembe prav apostolsko poslanstvo
učencev in Cerkve. »Cerkev mora vedno znova preverjati svojo zvestobo temu poslanstvu.«
Papež
je nato pokazal, kako iz evangelijev izhajajo različni vidiki poslanosti. »Poslanstvo
je utemeljeno na osebni izkušnji: 'Vi ste priče teh reči' (Lk
24,48), nadalje se izraža v odnosih 'Naredite vse narode za moje učence'
(Mt 28,19) ter posreduje obče veljavno sporočilo: 'Oznanite evangelij vsemu
stvarstvu' (Mr 16,15).« Papež je navedel Pavla VI., ki je okrožnici Eccesiam
suam zapisal, 'da če se Cerkev oblikuje tako, kot predlaga Kristus,
se gotovo začne razlikovati od človeškega okolja v katerem živi ali kateremu se približuje'.
Poslanstvo Cerkve namreč izjaja iz skrivnosti Troedinega Boga in njegove stvariteljske
ljubezni.
»Da bi Cerkev resnično uresničila svojo nalogo, se mora vedno znova
truditi, da se oddalji od posvetnosti tega sveta. S tem uresničuje Jezusove besede:
'Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta' (Jn 17,16). V nekem smislu je zgodovina
v različnih obdobjih preko sekularizacije pomagala Cerkvi, če lahko tako rečemo,
da se je notranje prečistila in prenovila.«
Papež je še dejal, da »ne gre za
to, da najdemo novo strategijo, kako bi ponovno uveljavili Cerkev. Pravzaprav je potrebno
odložiti vse, kar je čista strategija in se v popolni iskrenosti začeti truditi, da
ne bomo v današnjem času prezrli ali zatrli nič, kar je resnica, temveč bomo v polnosti
uresničevali vero tako, da jo bomo trezno živeli in odstranili iz nje vse, kar je
samo navidezno vera v resnici pa so prepričanja in navade«.