Papež pri sveti maši v Erfurtu: Vera pomeni tudi verovati skupaj z drugimi

ERFURT (sobota, 24. september 2011, RV) – Sveti oče Benedikt XVI. je danes prispel v nadškofijo Freiburg in tako začel tretji del svojega apostolskega potovanja po Nemčiji, ki od četrtka poteka pod geslom Kjer je Bog, tam je prihodnost. Pred odhodom iz Erfurta je papež daroval še sveto mašo, ki se je ob 9. uri začela na trgu pred erfurtsko katedralo, na katerem se je zbralo 30 tisoč vernikov.

Audio:


ERFURT (sobota, 24. september 2011, RV) – Benedikt XVI. je pridigo začel z besedami iz psalma: »Hvalite Gospoda v vsakem času, ker je dober. Da, resnično imamo velik razlog, da smo iz vsega srca hvaležni Bogu. Če se v tem mestu v mislih vrnemo v leto 1981, ki je bilo jubilejno leto sv. Elizabete Ogrske, v času Nemške demokratične republike – kdo bi si mislil, da bosta zid in bodeča žica na mejah že čez nekaj let izginila? Kdo bi mogel v času nacionalsocializma predvideti, da se bo t.i. 'Tisočletni rajh' spremenil v prah?

Dragi bratje in sestre, tukaj, v Turingiji, ste morali trpeti 'rjavo' in 'rdečo' diktaturo, ki sta imeli za krščansko vero podoben učinek, kot ga ima kisli dež. Potrebno je predelati še veliko posledic tistega obdobja, posebej na intelektualnem in verskem področju. Večina ljudi na tem območju zdaj živi daleč od vere v Kristusa in občestva s Cerkvijo. Vendar pa zadnji dve desetletji prinašata tudi pozitivne izkušnje: širše obzorje, izmenjavo preko meja, zaupno gotovost, da nas Bog ne zapusti in nas vodi po novih poteh. 'Kjer je Bog, tam je prihodnost.'«

Sveti oče je v nadaljevanju spomnil na mnoge pobude na pastoralnem in kulturnem področju, za katere smo lahko hvaležni, vendar pa je dodal naslednje vprašanje: »Ali so nas res vse te možnosti pripeljale tudi do rasti v veri? Ali ni morda potrebno iskati globoke korenine vere in krščanskega življenja v nečem povsem drugem kot družbeni svobodi? Mnogi odločni katoličani so ostali zvesti Kristusu in Cerkvi prav v težkih situacijah zunanjega zatiranja. Sprejeli so to, kar jim je bilo v osebno škodo, da bi le lahko živeli svojo vero.« Papež se je zahvalil odgovornim za pastoralo za begunce v letih po vojni ter staršem, ki so sredi diaspore in v Cerkvi nenaklonjenemu okolju svoje otroke vzgojili v katoliški veri: »Naj Bog obilno blagoslovi vztrajnost v veri. Pogumno pričevanje in potrpežljivo zaupanje v Božjo previdnost sta kot dragoceno seme, ki obljublja bogat sad za prihodnost.«

»Prisotnost Boga se še posebej jasno izraža v svetnikih. Njihovo pričevanje vere nam tudi danes lahko dá pogum za novo prebujenje. Tukaj mislim predvsem na svete zavetnike erfurtske škofije: Elizabeto Ogrsko, Bonifacija, ki je leta 742 ustanovil erfurtsko škofijo, in Kilijana. Življenje Elizabete je bilo zaznamovano z intenzivno molitvijo, združeno s pokoro in evangeljskim uboštvom, poleg tega pa je redno prihajala s svojega gradu, da je skrbela za uboge in bolne. Ona nam vsem lahko pomaga, kako odkriti polnost vere, ki smo jo prejeli, ter jo prevesti v naše vsakdanje življenje. Že pred anglosaškimi misijonarji je v Turingiji deloval Kilijan, potujoči misijonar z Irske. Skupaj z dvema tovarišema je umrl mučeniške smrti, ker je grajal moralno napačno vedenje tedanjega turinškega vojvode.«

»Svetniki nam kažejo, da je mogoče in dobro odnos z Bogom živeti na radikalen način, postaviti Boga na prvo mesto in ne le kot eno izmed mnogih resničnosti. Svetniki nam očitno kažejo dejstvo, da se je Bog prvi obrnil k nam, v Jezusu Kristusu se je razodel in se nam razodeva. Kristus nam prihaja naproti, vsakomur govori in ga vabi, naj Mu sledi.

Vera vedno v svojem bistvu pomeni tudi verovati skupaj z drugimi. To, da lahko verujem, dolgujem predvsem Bogu, ki se skloni k meni, da tako rekoč 'prižge' mojo vero. Vendar pa zelo konkretno svojo vero dolgujem tudi tistim, ki so mi blizu in ki so verovali pred menoj in verujejo skupaj z mano. Ta 'z', brez katerega ne more biti nobene osebne vere, je Cerkev. In ta Cerkev se ne ustavi pred državnimi mejami, kar nam kažejo tudi narodnosti prej omenjenih svetnikov. Tukaj vidimo, kako pomembna je duhovna izmenjava, ki se razprostira preko vesoljne Cerkve. Če se odpremo vsej veri v vsej zgodovini in njenim pričevanjem v celotni Cerkvi, ima katoliška vera prihodnost tudi kot javna sila v Nemčiji. Obenem nam liki svetnikov, ki sem jih omenil, kažejo veliko rodovitnost svetniškega življenja, te radikalne ljubezni do Boga in bližnjega. Svetniki, tudi če jih je le malo, spreminjajo svet.«

Papež je spomnil, da do političnih sprememb v državi leta 1989 ni prišlo le zaradi želje po blaginji in svobodi gibanja, ampak predvsem zaradi želje po resnici. »Ta želja je bila, med drugim, živa zaradi tistih, ki so se popolnoma posvetili služenju Bogu in ljudem in so bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje. Prav oni in omenjeni svetniki nas opogumljajo, da dobro izkoristimo to novo situacijo. Ne želimo se skrivati v veri, ki je zgolj zasebna, ampak želimo odgovorno oblikovati doseženo svobodo. Tako kot svetniki, tudi mi želimo iti naproti svojim sodržavljanom kot kristjani in jih povabiti, da z nami odkrijejo polnost Veselega Oznanila.«

Audio:


Sicer pa je včeraj v Erfurtu potekalo tudi ekumensko bogoslužje in srečanje z evangeličansko skupnostjo, zvečer pa je sveti oče v Marijinem romarskem svetišču v Etzelsbachu vodil marijanske večernice. Dodajmo, da se je včeraj zvečer Benedikt XVI. srečal tudi s skupino žrtev spolnih zlorab, ki so jih storili duhovniki.

Audio: