Papež na srečanju s pravoslavnimi izpostavil teološko bližino med katoliško in pravoslavno
vero
FREIBURG (sobota, 24. september 2011, RV) – Popoldne, kmalu po 17. uri se je
sveti oče v freiburškem semenišču srečal s predstavniki bizantinske pravoslavne cerkve
in vzhodnih pravoslavnih cerkva. »Med krščanskimi skupnostmi in cerkvami nam je
pravoslavje teološko gledano najbližje; katoličani in pravoslavni imajo isto strukturo
prvotne Cerkve,« je povedal papež v pozdravnem nagovoru okoli petnajstim
predstavnikom pravoslavne skupnosti v Nemčiji, med katerimi je bil tudi pravoslavni
metropolit Augostinos.
Benedikt XVI. je dejal, da sedanje težnje našega časa,
v katerem nemalo oseb želi javno življenje ''osvoboditi'' od Boga, krščanske cerkve
v Nemčiji, med njimi tudi pravoslavne in vzhodne pravoslavne, na podlagi vere v enega
Boga in Očeta vseh ljudi skupaj hodijo po poti mirnega pričevanja za razumevanje in
občestvo med narodi. Ob tem ne pozabljajo v središče oznanila polagati čudež Božjega
učlovečenja, je dejal papež. Dodal je, da se, ob zavedanju, da na tem čudežu temelji
vsako človekovo dostojanstvo, skupaj zavzemajo za zaščito človeškega življenja od
spočetja do naravne smrti. »Vera v Boga, Stvarnika življenja, in ohranjanje
popolne zvestobe dostojanstvu vsake osebe krepita kristjane, da se odločno zoperstavijo
vsakemu manipulativnemu in selektivnemu poseganju v človeško življenje,« je poudaril
papež. Izpostavil je še, da je pomembno braniti celovitost in edinstvenost zakona
med enim moškim in eno žensko pred vsako napačno razlago, glede na to, da sta zakon
in družina za kristjane zelo pomembna. Na tem področju predstavlja skupno zavzemanje
kristjanov dragocen prispevek k izgradnji družbe, ki lahko ima prihodnost, v kateri
se spoštuje človeško osebo.
Papež je v nagovoru tudi dejal, da katoliška Cerkev
z zanimanjem in naklonjenostjo spremlja razvoj pravoslavne skupnosti v Zahodni Evropi.
Danes v Nemčiji živi okoli milijon šesto tisoč pravoslavnih kristjanov, ki so postali
sestavni del družbe in s tem prispevajo, da je dediščina krščanske kuture in vere
v Evropi bolj živa. Sveti oče je z naklonjenostjo izpostavil okrepitev panpravoslavnih
odnosov, ki so v zadnjih letih pomembno napredovali. Navedel je ustanovitev Pravoslavne
škofovske konference v diaspori, kar je izraz trdnih odnosov znotraj pravoslavja.
Benedikt XV. je spomnil tudi na delo mešane komisije Nemške škofovske konference in
pravoslavne Cerkve, ki s svojimi dokumenti o pastoralnih vprašanjih in praksah pospešuje
medsebojno razumevanje ter prispeva k utrjevanju in razvoju katoliško-pravoslavnih
odnosov v Nemčiji. Spomnil je na pomen nadaljnega dela glede razjasnitve teoloških
razlik, saj je preseganje teh nujno za ponovno vzpostavitev polne edinosti, ki si
jo oboji želijo in zanjo molijo. Pri tem je Benedikt XVI. posebej izpostavil vprašanje
papeškega primata, glede katerega se je treba še naprej truditi, da bi bil pravilno
razumljen. Navedel pa je tudi delo mešane mednarodne komisije za teološki dialog med
katoliško Cerkvijo in vzhodnimi pravoslavnimi cerkvami ter dodal, da rezultati skupnega
dela prispevajo k vedno večjemu medsebojnemu razumevanju in približevanju.