Papež med srečanjem s predstavniki islamske skupnosti pokazal na pomen medsebojnega spoštovanja in zaupanja

BERLIN (petek, 23. september 2011, RV) – Drugi dan papeževega apostolskega potovanja v Nemčijo je potekal v duhu ekumenizma in medverskega dialoga. Benedikt XVI. se je namreč v Erfurtu srečal s predstavniki evangeličanske cerkve ter se udeležil ekumenskega bogoslužja. Pred odhodom v škofijo Erfurt pa se je v Berlinu sestal še z muslimansko skupnostjo, ki v Nemčiji šteje med 4 in 4,5 milijona vernikov. Srečanje s petnajstimi predstavniki islamske skupnosti v Nemčiji se je začelo ob 9. uri na apostolski nunciaturi.

Sveti oče je v nagovoru izrazil zadovoljstvo ob ugotovitvi, da se je v Nemčiji povečalo medsebojno spoštovanje in zaupanje med katoliško Cerkvijo in islamskimi skupnostmi. Papež je dejal: »Berlin je najprimernejši kraj za današnje srečanje ne samo zato, ker je v njem najstarejša mošeja na nemških tleh, marveč ker v Berlinu živi največ muslimanov v primerjavi z drugimi nemškimi mesti.«

Papež je iz dejstva, da dajejo številne muslimanske družine od začetka sedemdesetih let naprej značilno podobo nemške dežele, poudaril nujnost medsebojnega spoznavanja in razumevanja. To je pomembno tako za mirno sobivanje kot za prispevek vsakega posameznika za skupno dobro družbe, v kateri živijo.

Benedikt XVI. je pokazal na številne muslimane, za katere je tudi v javnosti pomembna verska razsežnost življenja. »To pa je včasih razumljeno kot izzivanje za družbo, ki želi odriniti ta vidik na rob ali ga celo prestaviti na področje zasebne izbire posameznika. Katoliška Cerkev se zavzema za primerno priznanje izražanja verske pripadnosti v javnem življenju. Gre za zahtevo, ki ni nepomebna za pluralistično družbo. Ta je upravičena, vendar moramo biti pozorni, da se pri tem ohrani spoštovanje do drugega. Medsebojno spoštovanje namreč raste samo na podlagi obojestranskega soglasja glede neodtuljivih vrednot lastnih človeški naravi, predvsem nedotakljivosti dostojanstva vsake osebe.«

Sveti oče je razložil, da to zagotavlja nemška Ustava, ki je bila sicer sprejeta v času, ko je bila dežela večinsko krščanska, a je še vedno primerna tudi za današnjo pluralistično nemško družbo. »Mislim, da je razlog za to v dejstu, da so se v tistem času očetje temeljnega zakonodajnega dokumenta dobro zavedali, da morajo poiskati trdna tla, na katerih se bodo lahko prepoznali vsi državljani. Gotovo pri izdelavi tega dokumenta niso pustili ob strani svoje verske pripadnosti, saj je bil za mnoge med njimi krščanski pogled na človeka vir navdiha. Hkrati pa so vedeli, da se bodo morali soočiti z ljudmi drugih veroizpovedi ali celo neverujočimi. Skupno področje so našli v priznanju nekaterih neodtuljivih pravic, ki so lastne človeški naravi in so pred vsakršnim pozitivnim zakonom.«

Papež je na podlagi povedanega prišel do zaključka, da je možno rodovitno sodelovanje med kristjani in muslimani. »Na ta način prispevamo k ustvarjanju družbe, ki bo z več vidikov drugačna od tiste, ki nas je v preteklosti zaznamovala. Kot verniki lahko, po vsakemu lastnemu prepričanju, pomembno pričujemo na ključnih področjih družbenega življenja. Pri tem mislim naprimer na zaščito družine, utemeljene na zakonu, na spoštovanje življenja v vsakem trenutku njegovega naravnega poteka ali na prizadevanje za bolj razširjeno socialno pravičnost.

Na koncu je papež pokazal na pomen obhajanja Dneva premišljevanja, pogovora in molitve za mir in pravičnost v svetu. Ta bo 27. oktobra letos, 25. let po zgodovinskem sečanju v Assisiju, ki ga je pripravil njegov predhodnik blaženi Janez Pavel II. Benedikt XVI. je razložil pomen srečanja z besedami: »S tem srečanjem želimo na preprost način pokazati, da tudi verniki nudimo svoj poseben prispevek za ustvarjanje boljšega sveta. Ob tem pa priznavamo, da je za učinkovitost našega delovanja vedno bolj pomemben dialog in medsebojno spoštovanje.«

Audio: