Papež prispel v Nemčijo: Prihajam, da bi se srečal z ljudmi in govoril o Bogu

BERLIN (četrtek, 22. september 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes začel apostolsko potovanje v Nemčijo. Na berlinskem mednarodnem letališču je pristal ob 10. uri in 30 minut. Pričakali so ga nemški predsednik Christian Wulff, kanclerka Angela Merkel, berlinski nadškof Rainer Maria Wölki in predsednik Nemške škofovske konference Robert Zollitsch. Sveti oče bo med štiridnevnim obiskom, ki poteka pod geslom Kjer je Bog, tam je prihodnost, obiskal tri nemške (nad)škofije: Berlin, Erfurt in Freiburg. Današnji, prvi dan je papež v celoti posvetil Berlinu. Kmalu po 11. uri je v vrtovih predsedniške palače Belvedere potekal uradni sprejem, ko je papež zbrane tudi nagovoril, sledilo pa je še privatno srečanje z nemškim predsednikom Christianom Wulffom.

Benedikt XVI. je v prvem govoru na nemških tleh izpostavil, da, čeprav gre za uradni obisk, v Nemčijo ne prihaja zaradi iskanja nekih določenih političnih in gospodarskih ciljev, kot to upravičeno počnejo drugi državniki, ampak prihaja, »da bi se srečal z ljudmi in govoril o Bogu«. Dodajmo, da je papeževo potovanje v Nemčijo najprej pastoralne narave, a ker gre tudi za državniški obisk, srečanja na državni ravni potekajo na povabilo bodisi predsednika države bodisi parlamenta. Papež je v govoru izpostavil družbeni pomen religije ter se dotaknil pojmov svobode in solidarnosti. Dejal je, da v družbi vidimo naraščajočo ravnodušnost do religije, pri odločitvah pa se resnico obravnava kot oviro ter se daje prednost utilitarističnim razmišljanjem. Po drugi strani pa je za skupno življenje potreben obvezujoči temelj, sicer bi vsak živel le v skladu z lastnim individualizmom. »Religija je eden od teh temeljev uspešnega skupnega življenja,« je poudaril papež ter pri tem navedel besede Wilhelma von Kettelerja: »Tako kot religija potrebuje svobodo, tudi svoboda potrebuje religijo.«

»Svoboda potrebuje izvorno vez z višjo instanco,« je nadaljeval papež. Dejstvo, da obstajajo vrednote, s katerimi se ne da manipulirati, je resnično zagotovilo naše svobode. Kdor se čuti zavezan resničnemu in dobremu, se bo strinjal tudi s tem, da »se svoboda razvija samo v odgovornosti pred višjim dobrim«. To dobro pa obstaja le za vse skupaj, zatorej se moram vedno zanimati tudi za svoje bližnje. »Svoboda se ne more živeti brez odnosov,« je izpostavil papež in nato spregovoril še o solidarnosti, ki je povezana ravno s svobodo. »Kar počnem v škodo drugih, ni svoboda, ampak je krivo dejanje, ki škoduje drugim in tudi meni,« je povedal Benedikt XVI. Posameznik se kot svobodna oseba lahko zares uresniči le, če svoje moči uporablja tudi za dobro drugih. To ne velja le za zasebno okolje, ampak tudi za družbo. Po načelu subsidiarnosti, družba mora dati zadosten prostor tudi najmanjšim strukturam za njihov razvoj, obenem pa jih mora podpirati, da bodo enkrat lahko stale same pokonci.

Papež je ob koncu govora še dejal, da je Zvezna republika Nemčija to, kar je danes, postala z močjo svobode, ki jo je oblikovala odgovornost pred Bogom in odgovornost do drugih. Po papeževih besedah Nemčija potrebuje dinamiko, ki vključuje vsa človeška okolja, da bi se lahko še naprej razvijala v aktualnih razmerah; potrebuje svet, ki zahteva globoko kulturno prenovo in vnovično odkritje temeljnih vrednot, na katerih bo zasnovana boljša prihodnost.

Audio: