Papež med sveto mašo v Berlinu: Ostati v Kristusu pomeni ostati v Cerkvi
BERLIN (četrtek, 22. september 2011, RV) – Papež je prvi dan apostolskega potovanja
v Nemčijo sklenil z obhajanjem svete maše, ki se je ob 18. uri in 30 minut začela
na berlinskem olimpijskem stadionu. Tako se je prvič po prihodu v rodno Nemčijo srečal
s katoliškimi verniki, in sicer na kraju, kjer je pred petnajstimi leti mašo daroval
tudi bl. Janez Pavel II. Benedikt XVI. je v pridigi spregovoril o evangelijski priliki
o resnični vinski trti in mladikah (Jn 15,1-17) ter izpostavil pomen pripadnosti Kristusu
in Cerkvi.
Jezus v evangeliju pravi: »Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika
ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v
meni… brez mene ne morete storiti ničesar.« Po papeževih besedah, je vsak med nami
postavljen pred to izbiro, odločitev, ki je temelnjega pomena v našem življenju. Podoba
vinske trte je tudi znamenje upanja in zaupanja. Kristus sam se je utelesil in prišel
na ta svet, da bi bil naš temelj. »V vsakem pomanjkanju in suši je On izvir, ki
daje vodo življenja, ki nas hrani in krepi. On sam sprejema nase vsak greh, strah
in trpljenje in nas na koncu na skrivnosten način očiščuje in spreminja v dobro vino,«
je dejal Benedikt XVI. »Bog zna spreminjati v ljubezen tudi težke in neznosne stvari
našega življenja. Pomembno je, da ostanemo v vinski trti, v Kristusu. V današnjem
času nemira in brezbrižnosti, v katerem toliko ljudi izgublja smernice in podporo,
v katerem je ljubezenska zvestoba v zakonu in prijateljstvu postala tako šibka in
kratkotrajna…, nam vstali Gospod nudi zatočišče, kraj luči, upanja in zaupanja, miru
in varnosti. Kjer suša in smrt ogrožata mladike, tam so v Kristusu prihodnost, življenje
in veselje,« je dejal papež in poudaril: »Ostati v Kristusu pomeni ostati tudi
v Cerkvi.« Cerkev, oznanjevalka Božje besede in podeljevalka zakramentov, nas
združuje s Kristusom. Cerkev je za nas znamenje božjega življenja in posredovalka
sadov, o katerih govori prilika o vinski trti in mladikah. »Cerkev je najlepši
dar Boga. S Cerkvijo in v Cerkvi lahko oznanjamo vsem ljudem, da je Kristus vir življenja,
da je navzoč, da je najvišja resničnost, po kateri hrepenimo,« so bile papeževe
besede. »On nam daje samega sebe. Kdor veruje v Kristusa, ima prihodnost. Kajti
Bog ne želi, kar je suho, mrtvo, umetno, kar je na koncu odvrženo, ampak želi rodovitne
in žive stvari, življenje v izobilju.«
Papež je v pridigi še dejal, da
Jezus ne reče ''Vi ste trta'', ampak: ''Jaz sem vinska trta, vi mladike.'' To pomeni:
''Tako kot mladike pripadajo trti, tudi vi pripadate meni. In s tem, ko pripadate
meni, pripadate tudi drugim.'' Ta pripadnost drug drugemu in Njemu ni kakršen koli
idealen, namišljen, simboličen odnos, ampak je pripadnost Jezusu Kristusu v biološkem
in popolnoma življenjskem smislu. Cerkev, ta skupnost življenja z njim in za druge,
je ustanovljena po krstu in se poglablja z vsako evharistijo, je dejal papež. »Jaz
sem resnična vinska trta« pomeni identifikacijo Gospoda z nami, s svojo Cerkvijo.
Papež
je nadaljeval, da je Kristus prišel klicat grešnike, saj zdravnika ne potrebujejo
zdravi. Tako je Cerkev univerzalni zakrament odrešenja, ki obstaja za grešnike, da
jim odpre pot spreobrnjenja, ozravljenja in življenja. »To je resnično in veliko
poslanstvo Cerkve, potrjeno od Kristusa,« je dejal sveti oče. Nadaljeval je, da
nekateri gledajo na Cerkev samo z njenega zunanjega vidika. Cerkev tako postane samo
ena od mnogih organizacij znotraj demokratične družbe, po katerih normah in zakonih
se potem obravnava tako težko razumljivi lik kot je Cerkev. Če se k temu doda še boleča
izkušnja, da so v Cerkvi dobri in slabi sadovi, pšenica in plevel, in če pogled ostane
uprt samo v negativne stvari, se ne odpre več velika in globoka skrivnost Cerkve.
Ne porodi se več veselje ob pripadnosti temu življenju, ki je Cerkev. Nezadovoljstvo
se razširi, če se ne vidi uresničevanja lastnih površinskih in zmotnih idej Cerkve
ter lastnih sanj Cerkve, je pojasnjeval papež in ponovno izpostavil Jezusove besede:
»Brez mene – lahko bi rekli tudi zunaj mene – ne morete storiti ničesar.«