Nemška katoliška Cerkev in medverski dialog z islamom

VATIKAN (ponedeljek, 19. september 2011, RV) – Od papeževega obiska Nemčije nas loči le še nekaj dni. Sveti oče ga bo začel v četrtek, 22. septembra, in se v štirih dneh med drugim srečal tudi s predstavniki različnih religij. Poleg judovske, evangeličanske in pravoslavne skupnosti v Nemčiji bo v petek nagovoril tudi muslimansko skupnost.

V Nemčiji živi med štiri in štiri in pol milijona muslimanov. Okoli 70 odstotkov jih je turškega porekla, ostali pa prihajajo predvsem iz arabskih in balkanskih držav ter iz Irana. 75 odstotkov muslimanov je sunitov. V Nemčiji obstaja veliko število muslimanskih združenj, nekatera delujejo tudi na nacionalni ravni. Od leta 1988 na primer deluje Islamski svet za Nemčijo, ki predstavlja predvsem muslimane turškega izvora. Od leta 1994 pa Centralni muslimanski svet v Nemčiji. Največje islamsko združenje je Turško-islamska zveza, ki je neodvisna od prej omenjenih svetov. Nobena organizacija pa ne predstavlja osrednje institucije, ki bi povezovala muslimane kot celoto. Velika večina islamskih lokalnih združenj si prizadeva predvsem za izgradnjo mošeje ali druge infrastrukture na svojem območju. Združenje islamskih kulturnih centrov že več kot 20 let nudi izobraževanje za imame. V Nemčiji deluje okoli 15 islamskih šol, v Berlinu imajo okoli 10 otroških jasli.

Mnogi muslimani v Nemčiji bi želeli imeti enak pravni status kot ga imajo večje krščanske cerkve. Tak status bi jim omogočal izvajanje islamske pastorale v vojski in bolnišnicah, med drugim bi imeli tudi pravico do davčnih olajšav. Razlog, da islam v Nemčiji nima enakega položaja kot krščanske verske skupnosti je povezan z njihovo strukturo. V Nemčiji namreč ne obstaja islamska skupnost, ki bi ustrezala opredelitvi verske skupnosti po nemški zakonodaji.

Od leta 1999 se v 150 državnih šolah v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija poučuje ena ura o islamski religiji na teden. Učitelji so muslimani. Podobno je tudi še v nekaterih drugih šolah po Nemčiji. Zaenkrat ura islama na državni ravni še ni mogoča, ravno zaradi strukturne zasnove islama, ki ne ustreza opredelitvi verske skupnosti po nemški zakonodaji. Tudi Nemška škofovska konferenca si od leta 1999 prizadeva, da bi se v nemških javnih šolah poučevala ura religije, ki bi sledila katoliškemu učnemu programu. Sicer pa je katoliška Cerkev skeptična glede vloge lokalnih muslimanskih odborov pri usposabljanju profesorjev za islamske znanosti. Gre za problem legitimnosti, saj po prepričanju nemških škofov ti odbori v celoti ne zadostujejo zahtevam nemške zakonodaje in zato lahko opravljajo le omejeno in začasno vlogo.

Medverski dialog med katoliško Cerkvijo in islamom v Nemčiji poteka že več desetletij in na različnih ravneh. Cerkev se za svobodo bogočastja in vesti ne zavzema le zase, ampak tudi za druge. Obenem pa jasno zahteva versko svobodo za kristjane v islamskih državah. Medverski dialog z muslimani se je v Nemčiji začel v 70. letih prejšnjega storetja, in sicer v nadškofijama Köln in München. Danes imajo skoraj vse nemške škofije odgovorno osebo za dialog z islamom, koordinira pa ga krščansko-islamski center, ki ga je v 70. letih ustanovil red Belih očetov. Nemška škofovska konferenca je leta 1998 ustanovila podkomisijo za dialog z islamom. Namenjena je predvsem izobraževanju katoliških učiteljev religije o islamu, predstavljanju in zagovarjanju katoliškega stališča do islama in do države, prav tako pa organizira mnoga srečanja z muslimanskimi predstavniki.

Audio: