Benedikt XVI. je pred apostolskim potovanjem v Nemčijo preko državne televizije nagovoril rojake

NEMČIJA (nedelja, 18. september 2011, RV) – Sinoči so na nemški televiziji predvajali v oddaji 'Wort zum Sonntag' Beseda za nedeljo, sporočilo papeža Benedikta XVI. pred bližajočim se obiskom v Nemčiji, ki bo od 22. do 25. septembra. Papežev nagovor so posneli prejšnji teden v Castel Gandolfu. Sveti oče je dejal: »Čez nekaj dni bom začel potovanje v Nemčijo, zato sem zelo zadovoljen. Še posebej z veseljem mislim na Berlin, kjer bodo številna srečanja in seveda na govor, ki ga bom imel v Bundestagu ter na veliko mašo, ki jo bomo lahko obhajali na olimpijskem stadionu.

Eden od pomembnih trenutkov obiska bo Erfurt. V tistem avguštinskem samostanu, v tisti avguštinski cerkvi, kjer je Luter začel svojo pot, bom lahko srečal predstavnike nemške evangeličanske Cerkve. Tu bomo skupaj molili, poslušali Božjo Besedo, skupaj razmišljali in se pogovarjali. Ne pričakujemo, da bo to kakšen izreden dogodek, saj je resnična veličina dogodka ravno v tem, da lahko na tem kraju skupaj razmišljamo, poslušamo Božjo Besedo in molimo. S tem, da si bomo tako blizu, se bo pokazal resnični ekumenizem.

Zame bo nekaj posebnega srečanje z krajem Eichsfeld, tem majhnim koščkom zemlje, ki je kljub vsem preobratom zgodovine ostal katoliški. Zatem sledi jugovzhod Nemčije, Freiburg, veliko mesto, v katerem bo veliko srečanj, med temi predsem bdenje z mladimi in zaključek potovanja s slovesno mašo.

Vse to pa ni verski turizem, še manj pa 'show'. Za kaj pravzaprav gre, nam dobro razloži geslo teh dni: 'Kjer je Bog, tam je prihodnjost'. Naj bi šlo za dejstvo, da se Bog vrne v naše obzorje. Ta Bog, ki je pogosto popolnoma odsoten, ki ga pa tako zelo potrebujemo.

Morda me boste vprašali: 'A Bog obstaja? In če res obstaja, mu je resnično mar za nas? Mi lahko pridemo do Njega? Seveda, res je, da Boga ne moremo dati na mizo, ne moremo se ga dotakniti ali ga prijeti z roko kot pribor ali kakršen koli predmet. Ponovno moramo namreč razviti sposobnost zaznavanja Boga, sposobnost, ki je v nas. Nekaj od veličine Boga lahko zaslutimo v neizmernosti vesolja. Svet lahko uporabljamo preko tehnike zato, ker je razumno urejen. V veliki razumskosti sveta lahko zaslutimmo duha stvarnika iz katerega ta izhaja. Prav tako pa lahko v lepoti stvarstva zaslutimo lepoto, veličino in dobroto Boga. V Besedi Svetega pisma lahko slišimo besede večnega življenja, ki pa ne prihajajo preprosto od ljudi, temveč od Njega, saj v njih slišimo njegov glas. In končno lahko vidimo Boga v srečanju z osebami, ki se jih je On dotaknil. Ne mislim samo na velikane; od svetega Pavla, sv. Frančiška do matere Terezije, temveč mislim na toliko preprostih ljudi, o katerih nihče ne govori. Pa vendar, ko jih srečamo, iz njih žari dobrota, iskrenost, veselje in mi vemo, da je tam Bog, ki se dotika tudi nas. Zato se bomo v teh dneh zavzeli, da bomo lahko ponovno videli Boga ter bomo tako tudi mi postali osebe, iz katerih prihaja na svet luč upanja, luč, ki prihaja od Boga in ki nam pomaga živeti.«

Audio: