Praznik Žalostne Matere Božje:
Marijine solze pod križem so se preoblikovale v nasmeh, ki nikoli ne ugasne

VATIKAN (četrtek, 15. september 2011, RV) – Cerkev danes obhaja praznik Žalostne Matere Božje. Papež Benedikt XVI. se je tega praznika spomnil med homilijo, ko je septembra leta 2008 ob 150. obletnici Marijinih prikazovanj obiskal Lurd. Naj spomnimo na njegove takratne besede, izgovorjene med sveto mašo za bolnike:

»Pod križem se je uresničila Simeonova napoved: Marijino srce je presunil meč bolečine (Lk 2,35), ki je doletela Nedolžnega, rojenega iz njenega mesa. Kot se je zjokal Jezus (Jn 11,35), tako je tudi Marija zagotovo jokala pred trpinčenim telesom Sina. Vendar pa nam njena zadržanost onemogoča, da bi presojali brezno njene bolečine; o globini te bridkosti nam lahko govori le tradicionalni simbol sedmih mečev. Tako kot za njenega Sina Jezusa je mogoče tudi zanjo trditi, da jo je to trpljenje pripeljalo k izpolnjenosti (Heb 2,10). Tako je postala sposobna sprejeti novo duhovno poslanstvo, ki ji ga Sin zaupa tik preden izroči duha (Jn 19,30): postati mati Kristusa v vseh njegovih udih.«

Danes je Marija v slavi vstajenja in od tam ljubi vse svoje otroke. Ljubi jih preprosto zato, ker so njeni otroci, po volji Kristusa na križu. Posebno pozornost pa namenja tistim, ki jih tako kot njenega Sina obdaja trpljenje. Njene solze, ki so bile prelite pod križem, so se preoblikovale v nasmeh, ki nikoli ne ugasne: »Ta Marijin nasmeh je za vse: vendar pa je na poseben način usmerjen k tistim, ki trpijo, da bi v njem lahko našli uteho in tolažbo. Iskati Marijin nasmeh ni stvar pobožne ali zastarele sentimentalnosti; prej je upravičen izraz živega in globoko človeškega odnosa, ki nas povezuje z njo, ki nam jo je Kristus podaril kot mater.«

»V nasmehu najodličnejše med vsemi bitji, ki se obrača k nam, odseva naše dostojanstvo Božjih otrok. Ta nasmeh, resnični odsev Božje nežnosti, je izvir nepremagljivega upanja.« Vemo pa, da dolgo trpljenje lahko pretrese tudi najbolj trdno gotovost in zaupanje. Pripelje lahko do tega, da človek obupa nad smislom in vrednostjo življenja. Obstajajo boji, ki jih človek ne more prenašati sam, brez pomoči Božje milosti. In ko besede ne zmorejo več najti primernega izraza, je potrebna ljubeča prisotnost: »Kdo bi nam lahko bil bolj blizu kot Kristus ter njegova sveta in brezmadežna Mati? Bolj kot kdorkoli drug nas prav onadva lahko razumeta in doumeta ostrino boja proti zlu in trpljenju.« Vsi, ki trpijo, se borijo ali so v skušnjavi, da obrnejo hrbet življenju, naj se zatečejo k Mariji, pravi sveti oče: »V nasmehu Device najdemo skrivnostno skrito moč za nadaljevanje boja proti bolezni in za življenje. Enako pri njej najdemo milost, da lahko brez strahu in grenkobe, ob uri, ki jo želi Bog, sprejmemo slovo od tega sveta.«

Iskanje Marijinega nasmeha je na nek način tako navdih tistih, ki so »najbogatejši«. Kar pomeni, najbogatejši v duhovni zrelosti, zaradi katere zmorejo prepoznati lastno šibkost in uboštvo pred Gospodom. V nežnem nasmehu tako lahko doumejo, da je naše edino pravo bogastvo Božja ljubezen do nas. Le-ta pa nam je posredovana preko srca nje, ki je postala naša mati. Iskati Marijin nasmeh torej pomeni sprejeti ta zastonjski dar ljubezni. »Pomeni pa tudi znati vzbuditi ta nasmeh s prizadevanjem za življenje v skladu z besedami njenega ljubljenega Sina, tako kot otrok poskuša vzbuditi nasmeh svoje matere s tem, da dela to, kar ji ugaja. In mi vemo, kaj ugaja Mariji, zahvaljujoč besedam, ki jih je sama namenila strežnikom na svatbi v Kani: 'Kar koli vam reče, storite.'«

Audio: