Kardinal Martino ob 1000-letnici benediktinske opatije Cava de'Tirreni: Bodite božji svetilniki

CAVA (ponedeljek, 12. september 2011, RV) – »Da bi bili božji svetilniki, je potrebno celotno življenje darovati Kristusu, brez kompromisov in brez popustov.« To je dejal kardinal Renato Martino na praznovanju tisoče obletnice benediktinske opatije Svete Trojice v italijanski škofiji Cava de'Tirreni. Kardinal Martino se je slovesnosti, ki so potekale v nedeljo, 4. septembra, udeležil kot poseben papežev odposlanec. Med slovesno sveto mašo je tamkajšnjo benediktinsko skupnost spodbudil, naj vsej Cerkvi pomaga ponovno odkriti središčno mesto Jezusa Kristusa.

Govoreč o problemu duhovnih poklicev, je kardinal opogumil, naj se ne bojijo, da število menihov ni sorazmerno z velikostjo opatije, kajti za to skrbi Gospod. Česar se morajo bati je to, da življenje menihov ne bi bilo dovolj sveto. »Svetost je v preteklosti pritegnila mnogo kristjanov, da so sprejelo Vodilo sv. Benedikta,« je dejal kardinal Martino in zbranim menihom zagotovil, da Cerkev potrebuje njihovo svetost in preroštvo. Prav tako pa je spodbudil tudi vernike laike, rekoč naj se ne pustijo odvrniti od izgrajevanja Božjega svetišča, ki so oni sami, in naj ne gradijo z zidaki, ki se razlikujejo od temelja, ki je bil položen z njihovim krstom.

Kardinal Martino, sicer nekdanji predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir, je spomnil na zgodovino opatije v Cavi. Njen ustanovitelj je bil sv. Alferij, ki se je leta 1011 umaknil v jamo Arsicia, da bi se posvetil puščavniškemu življenju. Ker se je okrog njega zbrala skupina učencev (pritegnila jih je Alferijeva svetost), se je odločil zgraditi skromen samostan. Sam je še naprej bival v jami, ki je postala njegova meniška celica – v njej je tudi umrl in bil pokopan. Kardinal je nadaljeval, da spominjati se posvetitve cerkve pomeni izpostaviti trenutek, ko je Gospod izbral določen kraj za svojo hišo. »To svetišče Svete Trojice je Božja hiša, v kateri so generacije menihov tisoč let molile in slavile za vso Cerkev. Tako tudi danes meniška skupnost poje hvalnice in se zahvaljuje Bogu,« je dejal kardinal in vernike povabil, naj molijo za benediktinsko skupnost, da bo lahko še naprej bivala v tem samostanu. Menih, ki se vedno bolj približuje Kristusu, tako postaja tudi svetilnik svetosti za vso ozemlje, ki obkroža samostan, in za vse vernike, ki vanj prihajajo po pomoč.

Sicer pa so vse benediktinske meniške skupnosti poklicane biti znamenje in preroška navzočnost za Cerkev, predvsem v trenutku, ko se zdi, da smo izgubili oporne točke za dobro življenje. Vsak kristjan, ki sledi benediktinskim smernicam, bo v Gospodu ponovno našel središče svojega življenja, glavno oporo, okrog katere se mora vrteti naše življenje. Kardinal je še izpostavil, da smo lahko dobre in širokosrčne osebe, ki si prizadevajo za dobro, vendar ne bomo kristjani, če ne bomo zajemali iz življenjskega vrelca, ki je Božja ljubezen, in sicer preko molitve, slavljenja in zahvaljevanja.

Audio: