Kardinal Angelo Scola: Benetke nesem s seboj v svojem srcu
CASTEL GANDOLFO (petek, 9. september 2011, RV) – Sveti oče je včeraj v zasebno
avdienco sprejel kardinala Angela Scolo. Scola je novi milanski nadškof in nekdanji
beneški patriarh. Od Benetk se je poslovil preteklo sredo, svojo dolžnost v Milanu
pa bo uradno prevzel 25. septembra. V pogovoru za Radio Vatikan po včerajšnji avdienci
je spregovoril o težavnih okoliščinah, v katerih prevzema vlogo milanskega nadškofa.
Da
bi Italija presegla sedanjo krizo, se mora vrniti k človeku in izvirnim ter bistvenim
odnosom, ki jih vsak človek živi. Začeti mora pri temelju, torej pri odnosih, ki so
povezani z družino, je dejal kardinal Scola. Spomnil je, da je bila italijanska družba
vedno polna notranjega bogastva. Le-to državljane lahko spodbudi, da bi sedanjosti
dali nov obraz: »Politika in ustanove morajo skrbeti za to bogastvo, ne da bi zahtevali,
da ga upravljajo neposredno.« Politika mora v polnosti sprejeti svojo odgovornost
in predvsem v sedanji krizi spodbujati gospodarske in finančne povezave znotraj države.
Prizadevati si mora za družbeno pravičnost in podpirati osnovne življenjske stvarnosti,
ki so v Italiji še vedno trdne. »Prepričan sem, da se bo Italija
skupaj z drugimi evropskimi državami, če bo izbrala to pot dobrih odnosov in
krepostnega delovanja, uspela dvigniti iz neprijetnega mraka te krize.« Nadškof
je pri tem izpostavil, da ima mesto Milano, kamor odhaja v teh dneh, na tej poti proti
rešitvi nenadomestljivo vlogo.
Nato je opozoril, da najhujše posledice krize
doživljajo mladi. Spomnil je na Svetovni dan mladih v Madridu in na odprtost, ki so
jo tam mladi pokazali za Jezusa. »Verjamem, da imajo vsi ti mladi v sebi sredstva,
s katerimi se lahko spopadejo s tem obdobjem, ki je zanje najbolj občutljivo.«
Danes prav vprašanje mladih predstavlja resnično vprašanje družbe. Če bi se odrasli
znali čemu odpovedati in stopiti korak nazaj, je dejal kardinal Scola, bi bili ti
mladi že sedaj protagonisti prihodnosti. Kardinal je nato spomnil, da sam mlade vedno
opozarja, naj se pustijo prevarati, ko jim pravijo, da so oni prihodnost. Kajti če
niso že sedanjost, tudi prihodnost ne bodo.
Nazadnje pa se je nekdanji beneški
patriarh zaustavil še ob svojem slovesu iz Benetk. Po letih, ki jih je prehodil skupaj
s tamkajšnjo skupnostjo, mu ostaja predvsem občutek naklonjenosti. Pojasnil je, da
ga je lahko začutil po množični udeležbi pri sredini poslovilni slovesnosti; v načinu,
kako je bil sprejet njegov predlog, naj podprejo dobrodelno delovanje, ki ga je spodbudil
po obisku svetega očeta; pa tudi v molitvi, ki jo že sedaj namenjajo novemu patriarhu.
Kardinalu pa ostaja še eno znamenje naklonjenosti, ki ga je po njegovih besedah zelo
presenetilo. Civilne oblasti so mu pred odhodom poklonile koncert, za katerega tako
dirigent kot vsi člani orkestra in drugi sodelujoči niso želeli nobenega plačila.
»Bilo je veliko znamenj hvaležnosti, za katero ne vem, če sem je vreden ... Zelo
sem ganjen in Benetke nesem s seboj v svojem srcu.«