Kardinal Bagnasco o odnosih med vero in politiko

RIM (ponedeljek, 5. september 2011, RV) – Politika je visoka oblika ljubezni. Tako je Cerkev politiko opredeljevala od vedno, izhajajoč iz prvotnega pomena ljubezni do polisa. V njem se je politik, ki ga je gnala ljubezen do družbe, posvečal pravičnosti, moralni vrednoti, ki vsakomur priznava, kar je njegovo. Odnosom med vero in politiko je včeraj svoje predavanje posvetil kardinal Angelo Bagnasco, predsednik Italijanske škofovske konference, v Frascatiju na poletni šoli, ki jo je organizirala ustanova Magna Carta.

Kardinal Bagnasco je govoril o politiki, ki je naklonjena človeški naravi in ne posebnostim posameznikov. Gre za politiko, ki ščiti miselno dediščino, ki nekemu narodu dopušča, da se čuti kot ena družina. Tako kot ima človek namreč potrebo po zvezdnatem oboku in brezmejnih obzorjih, potrebuje tudi dom, kraj, kjer mu je vse domače, kjer lahko goji in poglablja ljubezen. Cerkev z župnijami, raznimi skupinami in skupnostmi, kot je dejal Bagnasco, vsakomur ponuja izkušnjo doma. Danes se pogosto poskuša zanikati javno razsežnost vere. Vsem se priznava svobodo vesti, a hkrati se od katoličanov zahteva, da svojo vero pustijo ob strani, čeprav le-ta oblikuje njihovo vest.

Krščanstvo je religija utelešenja in Jezus v evangeliju pravi: »Vi ste sol zemlje, vi ste luč sveta.« S temi besedami je izrazil nujnost oznanjevanja vesele novice. Človek je namreč poklican k Besedi, zaradi katere kristjani morajo biti v svetu in se mu hkrati ne smejo prilagajati. Edina sol v zgodovini je Kristus, ki odrešuje od smrti. Verniki pa morajo biti njegovi pričevalci na svetu, vidne svetilke krščanske prisotnosti. Kardinal je nadaljeval, da nekatere vrednote na področju življenja, družine, spočetja in svobode niso stvar dogovora. So vrednote, za katere je vredno umreti. Vendar pa je Bagnasco ob tem dodal še, da je težko živeti tam, kjer ni ničesar, kar bi bilo vredno skrajnega žrtvovanja. Svoje včerajšnje predavanje je nato sklenil z mislijo Thomasa Eliota, ki je zapisal: »Ne verjamem, da bi evropska kultura lahko preživela, če bi krščanska vera popolnoma izginila. Če gre krščanstvo, gre tudi cela naša kultura.«

Audio: