Raziskava Papeškega sveta za laike: Zaščititi človeka, ustvarjenega kot moškega in žensko

VATIKAN (sobota, 3. september 2011, RV) – Oddelek za ženske pri Papeškem svetu za laike bo v kratkem izdal knjigo z rezultati raziskave z naslovom Zaščititi človeka, ustvarjenega kot moškega in žensko. Ana Cristina Villa Betancourt, odgovorna za oddelek za ženske, pojasnjuje, da so sodelavkam dikasterija predlagali, naj ponovno preberejo in v luči današnjih izzivov komentirajo Pismo ženskam, ki ga je Janez Pavel II. napisal 29. junija 1995 ob četrti konferenci Združenih narodov o ženskah v Pekingu. Naprošene so bile, da napišejo seznam kulturnih in družbenih posledic, ki jih je imela konferenca na mednarodno skupnost in njihovo delovanje na področju pospeševanja enakosti med moškim in žensko. Prav tako so bile povabljene, da izrazijo svoje mnenje o vsebini pisma, kaj je temelj dostojanstva moškega in ženske, priznanje ženskega genija in druge zanimive teme, trdi Betancourtjeva.

V raziskavo je bilo vključenih dvajset katoliških žensk, starih od 35 do 65 let. Pripadale so osmim različnim narodnostim in bile zaposlene na univerzitetnem področju, v političnih ustanovah in cerkvenih gibanjih. Iz njihove analize je nastala jasna slika o tem, kako katoliške laikinje, torej ženske, razmišljajo o poklicanosti in poslanstvu ženske v Cerkvi in družbi. Rezultati raziskave so tako lep prispevek k poglabljanju vedno žive teme o odnosu med moškim in žensko v stvarstvu. Zavedamo se, piše v uvodu raziskave, da je v raziskavi sodelovalo omejeno število žensk, glede na to, da tema zanima tudi tiste, ki se ne glede na veroizpoved resno sprašujejo o vlogi ženske v sodobni družbi.

Papež Janez Pavel II. je v pismu med drugim na narode naslovil poseben poziv: Vidite lahko, koliko razlogov ima Cerkev za to, da želi, da se na naslednji konferenci Združenih narodov v Pekingu v ospredje postavi vsa resnica o ženski. S tega zornega kota se je srečanje v Pekingu pokazalo kot pravo razočaranje za katoliške ženske. Mary Ann Glendon, ki je vodila delegacijo na konferenci v Pekingu, ni prizanašala v svojem govoru pred Združenimi narodi: Konferenca, je dejala Glendonova, želi zaustaviti nasilje nad ženskami? Prav je tako. Torej zabeležimo tudi to: k nasilju se prištevajo tudi obvezni programi za kontrolo rojstev, prisilne sterilizacije, vsiljevanje splavov, selekcija spolov in posledično uničevanje ženskih zarodkov.

Konferenca, zadnja te vrste posvečena ženskam, je pustila vrsto izzivov. Naš čas je namreč priča naraščanju antropološke zmešnjave ter nujno zahteva smernice in razjasnitve glede nadaljnega razvoja. Cerkev se zaveda, da mora svetu dati diakonijo resnice o moškem in ženski. Na tej ravni potekajo tudi razmišljanja žensk, ki so sodelovale v razpravi Papeškega sveta za laike. Strinjajo se glede tega, da je treba razviti bogastvo krščanske antropologije ter jo ponuditi moškim in ženskam našega časa kot zdravilo za prevladujočo zmešnjavo. Najostrejše kritike se nanašajo na pogled na človeško naravo kot oviro posameznikovi svobodi ter na zmotno idejo, da bi se posameznikova identiteta naj gradila na osnovi kapric in trenutnih vzgibov. Udeleženke v raziskavi zatrjujejo, da je treba pripraviti in širiti izobraževanja o krščanski antropologiji za odrasle, mlade in otroke.

V naših dneh je Cerkev vedno bolj poklicana, da varuje resnico o človeški osebi in jo neutrudno postavlja v ospredje. S tem namenom deluje tudi Papeški svet za laike, prizadevajoč si za promocijo pravega pogleda na človeka in izobraževalnih programov, ki varujejo človeka, ustvarjenega kot moškega in žensko.
Audio: