V septembru molimo za učitelje, vzgojne ustanove in krščanske skupnosti v Aziji

VATIKAN (torek, 30. avgust 2011, RV) – V mesecu septembru sveti oče Benedikt XVI. vabi k molitvi za vse učitelje, da bi znali posredovati ljubezen do resnice in vzgajati za resnične moralne in duhovne vrednote. Tudi slovenski molitveni namen je posvečen vzgoji in izobraževanju: da bi naše, slovenske vzgojne ustanove znale in hotele mladim poleg izobrazbe posredovati tudi spoštovanje splošno priznanih človeških vrednot. Pepežev misijonski molitveni namen za september pa je namenjen vsem krščanskim skupnostim, razpršenim po azijski celini, da bi oznanjale evangelij z gorečnostjo ter pričevale za njegovo lepoto z radostjo vere.

Papež: Na področju vzgoje pomembni bližina in resnica, ki izvirata iz ljubezni

Pomembnost vzgoje je papež Benedikt XVI. posebej izpostavil v pismu vernikom rimske škofije leta 2008. Od mladih je odvisna prihodnost, je takrat zapisal papež, zato je nemogoče ne govoriti o vzgoji in izobraževanju mladih generacij, o njihovi sposobnosti, da dajo svojemu življenju smernice, o sposobnosti razločevanja dobrega in zla, o njihovem telesnem in tudi moralnem zdravju. Vzgoja ni bila nikoli lahka naloga in zdi se, da je v današnjem času postala še težja, in tega se zavedajo starši, učitelji, duhovniki in vsi, ki nosijo vzgojno-izobraževalno odgovornost. Papež je opozoril na veliko skušnjavo med starši in učitelji, da bi obupali, saj pogostokrat ne razumejo svoje vloge in poslanstva, ki sta jim zaupana. Pod vprašaj pa se ne postavlja le osebna odgovornost odraslih ali mladih, ampak tudi splošno razširjeno ozračje, miselnost in kultura, ki posameznika napeljujejo, da dvomi o vrednosti človeške osebe, o pomenu resnice in dobrega in o življenju kot dobrem. Ob vsem tem postaja težko posredovati novim generacijam tisto, kar je vredno in gotovo, posredovati verodostojne cilje, okrog katerih se gradi življenje. Benedikt XVI. je tudi navedel nekaj splošnih zahtev pristne vzgoje. Kot prvo je izpostavil potrebo po bližini in resnici, ki izvirata iz ljubezni. Gre za temeljno doživetje ljubezni, ki jo otroci dobijo ali bi jo vsaj morali dobiti od svojih staršev. Vsak pravi učitelj ve, da bo pri svojem delu moral dati del samega sebe in da bo le na ta način lahko zares pomagal svojim učencem preseči sebičnost in postati osebe, sposobne pristne ljubezni. Vzgoja siromaši, če se omeji le na posredovanje pojmov in informacij ter zanemarja pomembno vprašanje o resnici, posebej o tisti resnici, ki lahko postane vodnik skozi življenje. Del življenja pa je tudi trpljenje, je izpostavil papež in dodal, da s tem, ko želimo mlade obvarovati vsake bolečine in izkušnje trpljenja, tvegamo, da se razvijejo v krhke in nevelikodušne ljudi. Zmožnost ljubiti namreč ustreza zmožnosti trpeti. Tako pridemo do najbolj občutljive točke vzgoje, namreč najti pravo ravnovesje med svobodo in disciplino. Če ni nobenih pravil obnašanja in življenjskih norm v majhnih vsakodnevnih stvareh, se ne more oblikovati človekov značaj in posameznik ne bo pripravljen na soočanje s preizkušnjami, ki ga bodo doletele v prihodnosti.

Kardinal Grocholewski: Osebo je treba vzgajati tako, da bo znala znanja in spodobnosti izkoristiti za dobro

O splošnem molitvenem namenu za september, ki izpostavlja pomen posredovanja ljubezni do resnice in pomembnost vzgoje za resnične moralne in duhovne vrednote, je za Radio Vatikan spregovoril tudi prefekt Kongregacije za katoliško vzgojo, kardinal Zenon Grocholewski. Dejal je, da se ob soočanju z relativizmom na področju temeljnih življenjskih vrednot in resnic zahteva posredovanje ljubezni do resnice: »Če se ne ve, kaj je dobro in kaj je slabo, če je vse relativno, se zastavlja vprašanje, čemu vzgajati.« V resnici vzgoja ne more biti zvedena na prenašanje znanj, sposobnosti pa se lahko uporabijo za dobro ali za slabo. »Osebo je treba vzgajati tako, da bo znala, predvsem pa hotela izkoristiti ta znanja in spodobnosti za dobro,« je izpostavil kardinal Grocholewski. Spregovoril je tudi o prizadevanju kongregacije na področju vzgoje, ki želi oblikovati vzgojni projekt, postavljen na središčno mesto človeške osebe in na njeno celostnost. Pri intelektualni formaciji ne gre le za pripravo za poklic. Intelektualna formacija mora najprej oblikovati osebo, jo narediti kritično, zmožno samostojnega presojanja in vrednotenja, da ne bo suženj nekih ideologij, je izpostavil kardinal. Pomembna pa je tudi formacija vzgojiteljev in učiteljev. Za te ni potrebna le specifična intelektualna formacija na področju predmeta, ki ga poučujejo, ampak morajo imeti tudi določeno duhovno formacijo, zaradi katere bodo zaupanja vredne osebe in z določeno avtoriteto pri učencih. Kardinal Grocholewski je še izpostavil, da papež Benedikt XVI. vedno vztraja pri razširjanju obzorij racionalnosti in vabi, da se človeški razum ne krči le na raziskovanje izkustvenega, konkretno uporabnega, gospodarnega. Papež vabi, da se odpremo k celotni resnici, tudi za temeljna vprašanja o človeškem življenju, smislu in usodi. »Mislim, da je v tem pomenu zelo pomembno povezati razum in vero: iskren razum se ne more zapreti pred problemi, ki jih postavljajo religije. Ne more se zapreti, kajti gre za temeljna življenjska vprašanja,« je še dejal kardinal Grocholewski.

Audio: