Benedikt XVI.: Kristjan takrat hodi za Gospodom, ko z ljubeznijo sprejme svoj križ
CASTEL GANDOLFO (nedelja, 28. avgust 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes
na dvorišču apostolske palače v Castel Gandolfu pred molitvijo Angelovega češčenja
razložil pomen Jezusovih besed svojim učencem: »da bo moral iti v Jeruzalem in
veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen
in biti tretji dan obujen« (Mt 16,21). Po molitvi in blagoslovu je sveti oče še
posebej pozdravil msgr. Marcella Semerara, škofa škofije Albano, v kateri se nahaja
Castel Gandolfo, ob njegovi štirideseti obletnici mašniškega posvečenja. Prav tako
pa je pozdravil pred kratkim imenovanega apostolskega nuncija na Kubi, msgr. Bruna
Musaroja, za njim škofa Petropolisa v Braziliji, Filippa Santora, 17 drugih duhovnikov
nato pa še v različnih jezikih romarje, ki so danes prišli v Castel Gandolfo.
V
nagovoru pred molitvijo je sveti oče dejal: »V današnjem evangeliju Jezus razlaga
svojim učencem, 'da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih
duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in biti tretji dan obujen' (Mt
16,21). Zdi se, da se je v srcih učencev vse obrnilo na glavo. Kako je mogoče, da
bo 'Mesija, Sin živega Boga' (v. 16) moral trpeti vse do smrti. Apostol Peter
se je uprl, saj ni mogel sprejeti te poti. Prevzel je besedo in rekel Učitelju: 'Bog
ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!' (v. 22). S tem se je pokazala
zelo jasna razlika med Očetovim načrtom ljubezni, ki se izrazi vse do darovanja Edinorojenega
Sina na križu za zveličanje človeštva ter med pričakovanji, željami in načrti učencev.
To nasprotje se ponavlja tudi danes. Kadar je usresničitev lastnega življenja usmerjena
samo v uspeh v družbi, v materialno in ekonomsko blaginjo, se ne misli več na to,
'kar je Božje, ampak kar je človeško' (v. 23). Misliti kakor
svet, pomeni postaviti na stran Boga, ne sprejeti njegovega načrta ljubezni, skoraj
preprečiti mu, da bi izpolnil svojo razumno hotenje. Zato je Jezus namenil Petru še
posebej trdo besedo: 'Za menoj, satan! V spotiko si mi' (v. 23). Gospod namreč
uči, da je 'pot učencev, hoja za njim, postaviti se za Njim, Križanim. V vseh treh
evangelijih pa tudi razlaga, da je ta hoja za njim v znamenju križa..., nujna pot
človeka, da izgublja samega sebe, saj brez tega ni mogoče najti samega sebe' (prim.
Jezus iz Nazareta I. str. 293).
Kakor na svoje učence, tako se tudi na nas
Jezus obrača s povabilom: 'Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi
in vzame svoj križ ter hodi za menoj' (Mt 16,24). Kristjan hodi za Gospodom
takrat, ko z ljubeznijo sprejme svoj križ, ki pa je v očeh sveta poraz in 'izguba
življenja' (prim. Mt 16,25-26). Kristjan namreč ve, da ga ne nosi sam, temveč
z Jezusom ter tako deli z njim isto pot podaritve. Božji služabnik Pavel VI. je zapisal:
'Na skrivnosten način je Kristus sam, da bi izkoreninil iz človekovega srca greh napuha
ter pokazal Očetu popolno in sinovsko poslušnost, sprejel, da bo umrl na križu' (Es.
ap. Gaudete in Domino (9. maj, 1975), AAS 67, [1975], 300-301). S tem,
ko je prostovoljno sprejel smrt, Jezus nosi križ vseh ljudi ter je tako postal vir
zveličanja za vse človeštvo. Sveti Ciril Jeruzalemski razlaga: 'Zmagoslavni križ je
razsvetlil tistega, ki je bil zaslepljen z nevednostjo, osvobodil tistega, ki je bil
jetnik greha ter odrešil celotno človeštvo' (Catechesis Illuminandorum XIII,1:
de Christo crucifixo et sepulto: PG 33, 772 B).
Dragi prijatelji,
izročimo našo molitev Devici Mariji pa tudi sv. Avguštinu, ki danes goduje, da bo
lahko vsak od nas znal hoditi za Gospodom po poti križa ter se pustil preoblikovati
božji milosti. Tako bo, kakor pravi danes sv. Pavel, prenavljal način mišljenja, in
bo lahko 'razpoznaval, kaj je Božja volja, kaj je dobro, njemu všečno in popolno'
(Rim 12,2).«