Benedikt XVI.: Kristjan takrat hodi za Gospodom, ko z ljubeznijo sprejme svoj križ

CASTEL GANDOLFO (nedelja, 28. avgust 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes na dvorišču apostolske palače v Castel Gandolfu pred molitvijo Angelovega češčenja razložil pomen Jezusovih besed svojim učencem: »da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in biti tretji dan obujen« (Mt 16,21). Po molitvi in blagoslovu je sveti oče še posebej pozdravil msgr. Marcella Semerara, škofa škofije Albano, v kateri se nahaja Castel Gandolfo, ob njegovi štirideseti obletnici mašniškega posvečenja. Prav tako pa je pozdravil pred kratkim imenovanega apostolskega nuncija na Kubi, msgr. Bruna Musaroja, za njim škofa Petropolisa v Braziliji, Filippa Santora, 17 drugih duhovnikov nato pa še v različnih jezikih romarje, ki so danes prišli v Castel Gandolfo.

V nagovoru pred molitvijo je sveti oče dejal: »V današnjem evangeliju Jezus razlaga svojim učencem, 'da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in biti tretji dan obujen' (Mt 16,21). Zdi se, da se je v srcih učencev vse obrnilo na glavo. Kako je mogoče, da bo 'Mesija, Sin živega Boga' (v. 16) moral trpeti vse do smrti. Apostol Peter se je uprl, saj ni mogel sprejeti te poti. Prevzel je besedo in rekel Učitelju: 'Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!' (v. 22). S tem se je pokazala zelo jasna razlika med Očetovim načrtom ljubezni, ki se izrazi vse do darovanja Edinorojenega Sina na križu za zveličanje človeštva ter med pričakovanji, željami in načrti učencev. To nasprotje se ponavlja tudi danes. Kadar je usresničitev lastnega življenja usmerjena samo v uspeh v družbi, v materialno in ekonomsko blaginjo, se ne misli več na to, 'kar je Božje, ampak kar je človeško' (v. 23). Misliti kakor svet, pomeni postaviti na stran Boga, ne sprejeti njegovega načrta ljubezni, skoraj preprečiti mu, da bi izpolnil svojo razumno hotenje. Zato je Jezus namenil Petru še posebej trdo besedo: 'Za menoj, satan! V spotiko si mi' (v. 23). Gospod namreč uči, da je 'pot učencev, hoja za njim, postaviti se za Njim, Križanim. V vseh treh evangelijih pa tudi razlaga, da je ta hoja za njim v znamenju križa..., nujna pot človeka, da izgublja samega sebe, saj brez tega ni mogoče najti samega sebe' (prim. Jezus iz Nazareta I. str. 293).

Kakor na svoje učence, tako se tudi na nas Jezus obrača s povabilom: 'Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj' (Mt 16,24). Kristjan hodi za Gospodom takrat, ko z ljubeznijo sprejme svoj križ, ki pa je v očeh sveta poraz in 'izguba življenja' (prim. Mt 16,25-26). Kristjan namreč ve, da ga ne nosi sam, temveč z Jezusom ter tako deli z njim isto pot podaritve. Božji služabnik Pavel VI. je zapisal: 'Na skrivnosten način je Kristus sam, da bi izkoreninil iz človekovega srca greh napuha ter pokazal Očetu popolno in sinovsko poslušnost, sprejel, da bo umrl na križu' (Es. ap. Gaudete in Domino (9. maj, 1975), AAS 67, [1975], 300-301). S tem, ko je prostovoljno sprejel smrt, Jezus nosi križ vseh ljudi ter je tako postal vir zveličanja za vse človeštvo. Sveti Ciril Jeruzalemski razlaga: 'Zmagoslavni križ je razsvetlil tistega, ki je bil zaslepljen z nevednostjo, osvobodil tistega, ki je bil jetnik greha ter odrešil celotno človeštvo' (Catechesis Illuminandorum XIII,1: de Christo crucifixo et sepulto: PG 33, 772 B).

Dragi prijatelji, izročimo našo molitev Devici Mariji pa tudi sv. Avguštinu, ki danes goduje, da bo lahko vsak od nas znal hoditi za Gospodom po poti križa ter se pustil preoblikovati božji milosti. Tako bo, kakor pravi danes sv. Pavel, prenavljal način mišljenja, in bo lahko 'razpoznaval, kaj je Božja volja, kaj je dobro, njemu všečno in popolno' (Rim 12,2).«

Audio: