Sožalni telegram svetega očeta ob smrti kardinala Alojzija Ambrožiča

VATIKAN/TORONTO (sobota, 27. avgust 2011, RV) – Včeraj je v Torontu po dolgotrajni bolezni umrl kardinal slovenskega rodu Alojzij Matej Ambrožič. Papež Benedikt XVI. je ob novici o njegovi smrti v sožalnem telegramu, ki ga je poslal na torontsko nadškofijo, izrazil globoko žalost. Vsem duhovnikom, posvečenim osebam in vernim laikom v Torontu, kjer je bil pokojni kardinal med leti 1990 in 2006 nadškof, je izrekel iskreno sožalje in jim zagotovil svoje molitve. Sveti oče se je nato s hvaležnostjo spomnil na njegovo »predanost in služenje Cerkvi«. V telegramu je zapisal še, da se pridružuje vsem, ki žalujejo za pokojnim kardinalom, tudi njegovim sorodnikom, in da njegovo »plemenito dušo priporoča neskončnemu usmiljenju Boga, našega ljubečega Očeta«.

Alojzij Matej Ambrožič je bil rojen 27. januarja leta 1930 v vasi Gabrje. Ko je bil star petnajst let, je morala njegova družina zbežati iz Slovenije. Po nekaj letih življenja v begunskih taboriščih v Avstriji, so leta 1948 odšli v Kanado in se ustalili v Torontu. Pokojni kardinal Ambrožič je bil v duhovnika posvečen leta 1955. Kasneje se je študijsko izpopolnjeval v Italiji in Nemčiji. Velik del svojega življenja je nato posvetil profesorskemu delu. Leta 1976 je bil posvečen v škofa in postal je pomožni škof v Torontu. Torontska nadškofija je bila že v obdobju njegovega duhovniškega posvečenja zelo živa. Zaradi velikega števila priseljencev z vsega sveta se je hitro širila in danes se v njej svete maše obhajajo v okoli 25 različnih jezikih. Njegovo pastoralno delovanje je bilo zato posebej zaznamovano z vprašanji različnih kulturnih skupin. Leta 1986 je bil imenovan za nadškofa pomočnika, štiri leta kasneje pa je postal nadškof v Torontu. Blaženi Janez Pavel II. ga je leta 1998 imenoval za kardinala.

Leta 2002, ko je v Torontu potekal Svetovni dan mladih, je bil kardinal Alojzij Ambrožič v vlogi gostitelja. Naj spomnimo na pomenljive besede, ki jih je takrat izrekel med sveto mašo z mladimi: »Jezus Kristus je središče človeštva in zgodovine. Le v Njem naši ideali in naša hrepenenja najdejo smisel in izpolnitev. On je luč, On je ljubezen. Ljubezen, o kateri smo poklicani pričevati v svetu.«

Pogrebna slovesnost bo potekala v torontski katedrali sv. Mihaela, datum pa bo sporočen naknadno.

S smrtjo kardinala Ambrožiča kardinalski zbor sedaj šteje 194 članov. V primeru konklava število kardinalov volivcev ostaja 114, število tistih, ki ne morejo voliti novega papeža, pa se je zmanjšalo na 80.

Audio:

Ob smrti kardinala Alojzija Ambrožiča je nekdanji ljubljanski nadškof, kardinal Franc Rode, podal izjavo:


»Ob smrti gospoda kardinala Ambrožiča se z globokim spoštovanjem priklonim njegovemu spominu, v hvaležnosti za vse, kar je naredil za Cerkev in kot nadškof v Torontu za prepoznavnost Slovenije v svetu.

Kardinal Ambrožič je bil nedvomno ena od markantnih osebnosti v času pontifikata Janeza Pavla II. Kljub temu, da je slovenska skupnost v multietničnem Torontu med manjšimi, ga je papež izbral za nadškofa zaradi njegove zvestobe katoliškemu nauku, zavzemanju za ohranitev katoliških šol, in sploh za vidnejšo navzočnost Cerkve v kanadski javnosti.

Pokojni kardinal Ambrožič se je po svojem prihodu v novo domovino leta 1948 hitro in uspešno vključil v anglosaški kulturni svet, kar se je odražalo v njegovem perfektnem obvladanju vseh subtilnosti Shakespearjevega jezika, pragmatičnem pogledu na svet in značilnim britanskim smislom za humor. Nikoli ni pozabil na svoje slovenske korenine. Z zanimanjem in ljubeznijo je spremljal slovensko pot v samostojnost in jo z vsem srcem podpiral. Da nas je Kanada priznala že 15. januarja 1992, dosti prej kot Združene države Amerike, je gotovo tudi njegova zasluga. Ob razglasitvi samostojne slovenske države je v tedniku Družina objavil eno najlepših in najbolj navdušenih izjav, kar jih je prišlo iz tujine. Katoliška Cerkev, Kanada in Slovenija s ponosom in hvaležnostjo gledajo na zvestega in premočrtnega človeka in kristjana, kar je bil nadškof in kardinal Ambrožič.«

Audio:


Izjava nadškofa Antona Stresa ob smrti kardinala Alojzija Ambrožiča
Ko se torontska nadškofija v Kanadi s hvaležnostjo poslavlja od svojega nekdanjega nadškofa kardinala Alojzija Ambrožiča, se ga s hvaležnostjo spominja tudi ljubljanska nadškofija in celotna Cerkev na Slovenskem. Rojen v župniji Dobrova v ljubljanski nadškofiji je kot 15-letnik moral pred totalitarnim komunizmom ob koncu 2. svetovne vojne zapustiti domovino, saj je ostal brez doma in domače hiše. Postal je duhovnik torontske nadškofije in se dejavno vključil v kanadsko cerkveno življenje. Užival je polno zaupanje papeža Janeza Pavla II., ki ga je leta 1990 postavil na čelo najpomembnejše kanadske škofije in ga leta 1998 imenoval tudi za kardinala. Vrhunec njegovega pastoralnega delovanja je bil nadvse uspešen svetovni dan mladih v Torontu leta 2002, katerega se je zadnjič udeležil tudi papež Janez Pavel II. Kardinal Ambrožič si je prizadeval za poglobitev krščanske duhovnosti med duhovniki in verniki ter utrditev pripadnosti Katoliški Cerkvi in njenim temeljnim vrednotam. Katoliška Cerkev v Sloveniji in državljani Slovenije se ga bomo spominjali zaradi njegove neomajne slovenske narodne zavednosti, ki jo je ohranjal pri vseh svojih visokih službah v Cerkvi v Kanadi. Z velikim zanimanjem je spremljal dogajanja v domovini, ki jo je pogosto obiskal, posebej pa se je zanjo zavzel ob osamosvojitvi, ko je uporabil ves svoj vpliv ter javno in odmevno nastopal v podporo slovenske samostojnosti. Bog naj mu bo bogat plačnik!


msgr. dr. Anton Stres
ljubljanski nadškof metropolit
predsednik Slovenske škofovske konference