Benedikt XVI. o apostolu Jerneju

VATIKAN (sreda, 24. avgust 2011, RV) – Danes je praznik svetega Jerneja, ali tudi Bartolomeja, enega izmed dvanajstih Jezusovih apostolov. O njem je papež Benedikt XVI. na splošni avdienci 4. oktobra 2006 povedal: »O Bartolomeju nimamo veliko podatkov. Pravzaprav njegovo ime zasledimo samo v seznamu Dvanajsterih (ref. Mt 10,3; Mr 3,18; Lk 6,14, Apd 1,13), on sam pa se ne pojavi v središču nobene pripovedi. Vendar pa ga običajno enačimo z Natanaelom, čigar ime pomeni Bog je dal. Natanael je bil doma iz Kane (cf. Jn 21,2), zato je možno, da je bil priča velikem »znamenju«, ki ga je Jezus storil v tistem kraju (ref. Jn 2,1-11).

Razlog, da gre za eno in isto osebo najdemo v dejstvu, da je v prizoru, kjer apostol Janez opiše, kako Jezus pokliče Natanaela, le-ta predstavljen poleg Filipa, to je na mestu, ki ga ima Bartolomej v seznamu apostolov v ostalih treh evangelijih. Natanaelu je Filip sporočil, da so našli njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki: Jezusa, Jožefovega sina iz Nazareta (Jn 1,45). Kot vemo, je Natanael ugovarjal s precej težkim predsodkom: Iz Nazareta more biti kaj dobrega? (Jn 1, 46a). Tovrstni ugovor je na nek način pomemben tudi za nas. Pokaže nam namreč, da glede na judovska pričakovanja Mesija ni mogel priti iz tako nepoznane vasi kot je bil Nazaret (glej tudi Jn 7,42). Obenem pa nam tudi predoči svobodo Boga, ki preseneti naša pričakovanja tam, kjer bi namanj mislili. Po drugi strani pa vemo tudi, da Jezus v resnici ni bil le iz Nazareta, ampak je bil rojen v Betlehemu (ref. Mt 2,1; Lk 2,4) in je nenazadnje prišel iz nebes, od Očeta, ki je v nebesih.

Dogodek, ki se je pripetil Natanaelu, pa nas vabi še k drugemu razmisleku: v našem odnosu z Jesusom se ne smemo zadovoljiti le z besedami. Filip v svojem odgovoru Natanaelu izreče pomenljivo povabilo: Pridi in poglej! (Jn 1,46b). Naše poznavanje Jezusa mora biti predvsem živa izkušnja: nedvomno je pomembno tudi pričevanje drugega, saj se praviloma vse naše krščansko življenje začne z oznanilom, ki nas doseže po zaslugi ene ali več pričevalcev. Vendar pa moramo potem tudi sami vstopiti v oseben in globok odnos z Jezusom; podobno so tudi Samarijani, po tem ko so slišali pričevanje ene od svojih someščank, ki jo je Jezus srečal pri Jakobovem vodnjaku, želeli govoriti neposredno z Njim, in so po pogovoru rekli ženi: Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta (Jn 4,42).

Audio: