Duhovne misli Benedikta XVI. za 20. navadno nedeljo
Bogoslužje današnje 20. navadne nedelje nam prestavi izjemen primer žene, ki je namreč
prosila Jezusa naj ozdravi njeno hčer, ki jo je zelo mučil demon. Gospod se je upiral
njenim vztrajnim vzklikom in zdelo se je, da ji ni verjel niti takrat, ko so učenci
prosili zanjo. Na koncu pa je pred tolikšno vztrajnostjo te neznane žene Jezus le
privolil: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!«
»O
žena, velika je tvoja vera!« To ženo nam je Jezus postavil za zgled neupogljive
vere. Njena vztrajnost pri prošnji, da bi Kristus posredoval, nam daje pogum, da ne
obupamo, tudi med težkimi preizkušnjami ne. Gospod nikoli ne zatisne oči pred potrebami
svojih sinov in hčera. Če pa se včasih zdi, da ne sliši naših prošenj, je zato, da
nas preizkusi in utrdi našo vero.
Na današnjo 20. navadno nedeljo pa nam bogoslužje
prinaša v razmišljanje tudi besede preroka Izaija: »Tujce, ki se bodo pridružili
GOSPODU, ... bom pripeljal na svojo sveto goro in jih razveseljeval v svoji hiši molitve,
... kajti moja hiša se bo imenovala hiša molitve za vsa ljudstva« (Iz 56,6-7).
O vesoljnosti zveličanja govori tudi apostol Pavel v drugem berilu, kakor tudi evangeljski
odlomek o kánaanski ženi, ki je bila glede na Jude tujka, pa vendar jo je Jezus uslišal
zaradi njene vere (Angelus 14. avgust 2005).
Nadalje nam današnja Božja beseda
ponuja možnost, da razmislimo o vesoljnem poslanstvu Cerkve. V Cerkvi so namreč vsa
ljudstva katere koli rase in kulture. Ravno iz tega izvira velika odgovornost cerkvene
skupnosti, ki je poklicana, da je za vse hiša gostoljubnosti ter s tem orodje občestva
za vso človeško družino.
Kako pomembno je v današnjem času, da vsaka krščanska
skupnost vedno bolj poglobi to zavest z namenom, da civilni družbi pomaga prebroditi
vsako skušnjavo rasizma, nestrpnosti, izključevanja ter pomaga pri izbirah, ki spoštujejo
dostojanstvo vsakega človeka. Eden od velikih dosežkov človeštva je ravno v tem, da
je preraslo rasizem. Žal pa se kljub temu pojavljajo v različnih deželah nove skrb
zbujajoče oblike, pogosto vezane na družbene in ekonomske probleme, ki pa nikoli ne
morejo opravičiti rasno razlikovanje in zaničevanje. Prosimo, da bi povsod rastlo
spoštovanje do vsake osebe ter odgovorna zavest, da je samo v medsebojnem sprejemanju
vseh, možno graditi svet, v katerem bosta resnična pravičnost in mir.