Srečanje treh Slovenij na Svetih Višarjah

VIŠARJE (ponedeljek 8. avgust 2011, RV) – Včeraj je potekalo že 23. srečanje treh Slovenij na Svetih Višarjah. Udeležence, ki so se po pešpoti od vznožja gore nad Žabnicami ob premišljevanju križevega pota povzpeli k cerkvi Matere Božje ali prišli z žičnico, je v prvem delu srečanja pozdravil gospod Pucelj z besedami: »23. romanje treh Slovenij. Hvala Bogu, spet smo zastopani tukaj iz Slovenije v domovini, iz Slovenije v zamejstvu, iz Slovenije zamejcev po svetu. Vsi skupaj dobrodošli!« Nato je navzoče nagovoril državni sekretar za zamejce po svetu dr. Boris Jesih. Iz njegovega nagovora je gospod Pucelj povzel namen srečanj na Višarjah: »Da bi vsi čutili eno, da nismo trije, to kar je ravnokar državni sekretar omenil, to je bil prvi namen srečanj tukaj na Svetih Višarjah, ker smo čutili, da se ravno te tri enote nekako ne poznajo, nekako ne spoznavajo in če je to tako, da je čas, da začnemo govoriti o eni, je to hvala Bogu najbrž tudi zasluga srečanj na teh Svetih Višarjah.«

Gospod Viljem Černo, ki zaradi bolezni ni mogel osebno priti, je v predavanju, ki ga je prebrala gospa Luisa Cher, tudi ona iz Terske doline v Benečiji, predstavil pomen slovenskega jezika za Slovence v teh zamejskih krajih in zaključil svoje predavanje z nalogami, ki jih še čakajo.

Slovesno sveto mašo je ob somaševanju izseljenskih in drugih duhovnikov daroval ljubljanski nadškof dr. Anton Stres. Med homilijo je razložil pomen današnjih beril predvsem prizor iz evangelija, ko Jezus pomiri vihar na jezeru. Nadškof je dejal: »Vse krščansko izročilo je v prizoru iz današnjega evangelija videlo prispodobo Cerkve, ki ji je Jezus sam napovedal viharne čase. 'Na svetu boste imeli stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal' (Jn 16, 33). Tudi vsak človek se prej ali slej znajde v valovih nevarnosti in preizkušenj in ravno tako tudi narod. In naš slovenski narod ima v svoji zgodovini veliko, veliko viharjev in težkih preiskušenj. A za vsakega, ki ga zajamejo valovi, je pogum in zaupanje prvi pogoj rešitve.

Dragi rojaki, dragi prijatelji! Ko nas zadenejo težave, takrat nastopi trenutek resnice o naši veri in zaupanju. Preizkušnje izkušamo kot posamezni verniki, preizkušnje doživljamo tudi kot Cerkev, ki jo prav tako do konca sveta premetavajo vsakovrstni valovi, ne samo zunanji tudi notranji. Preizkušnje doživljamo tudi kot državno, kot narodno občestvo. Ob vsem tem, kar doživljamo kot člani Cerkve, pa tudi kot člani slovenskega naroda in njegove države ali kot posamezniki s svojimi čisto osebnimi izgubami, neuspehi in nesrečami, bi imeli nič koliko razlogov za razočaranje, mogoče celo za nevero in obup. Toda sedanji težki časi so za nas in morajo biti predvsem za nas v prvi vrsti priložnost, da se izkažemo močnejše od njih. Biti ponosen vernik katoliške Cerkve in zaveden Slovenec, ko gre enemu ali drugemu občestvu, cerkvenemu ali narodnemu, vse gladko in lahko od rok, in lahko na vsakem koraku pokaže na občudovanja vredne uspehe, tedaj to sploh ni težko in predvsem ne zahteva nobene vere, upanja in ljubezni. Vera, upanje in zvesta ljubezen se izkaže in uresniči šele v vetrovih in valovih. V takem trenutku pa živimo danes. Danes je zato tudi trenutek resnice za našo vero in za naše zaupanje v Jezusa Kristusa, kajti mi kristjani nismo sami, nismo sami v čolnu našega življenja, nismo sami v čolnu naše Cerkve, nismo sami v čolnu našega naroda. Z nami je Gospod Jezus Kristus, ki je premagal smrt in živi ter vodi zgodovino sveta, zgodovino Cerkve, zgodovino našega naroda, našo osebno zgodovino vsakega od nas. Zato smo se za pomoč zatekli na Svete Višarje k Materi Božji, učiteljici vere in zaupanja. Ne moremo ubežati temu, da smo ljudje in zato slabotni in ranljivi. Naša vera in zaupanje zato nista zasidrani v nas, ampak v Bogu in njegovem Sinu Jezusu Kristusu. Ker je Gospod Jezus Kristus enako preizkušen, kakor je vsak od nas, vstal od mrtvih, vemo, da tudi za krmilom našega življenja, zgodovine našega naroda in zgodovine Cerkve stoji On sam, zato mu smemo zaupati, zaupati do konca. Amen.«

Audio:

Audio celotne pridige: