Papež Benedikt XVI. o Mariji Božji Materi ob prazniku posvetitve bazilike Marije Velike

RIM (petek, 5. avgust 2011, RV) – Danes Cerkev obhaja spomin posvetitve rimske bazilike Svete Marije Velike ali Marije Snežne. Gre za najstarejše Marijino svetišče na Zahodu, ki ga je dal sezidati papež Sikst III. kmalu po koncilu v Efezu leta 431, kjer so Marijo slovesno razglasili za Božjo Mater.

»Bog je hotel biti Bog z nami in ima mater, ki je tudi naša mati«, tako je papež na splošni avdienci 2. januarja 2008 razložil sklepe efeškega koncila, ki je Marijo, razglasil za Božjo Mater, da bi ohranil popolno povezanost Božjega s človeškim v Kristusu.

Po Efeškem koncilu je opazna prava eksplozija marijanske pobožnosti. Zgradili so tudi mnogo cerkva, ki so jih povetili Božji Materi. Prva med njimi je bila bazilika Marije Velike v Rimu.

Naziv Božja Mati najbolje izrazi Marijino poslanstvo v zgodovini odrešenja. Ostali Marijini vzdevki pa izjajajo iz te njene poklicanosti biti Odrešenikova Mati kot človeško bitje od Boga izbrano, da uresniči načrt odrešenja, ki ima za središče učlovečenje Božje Besede.

Audio: