V Pinsku v Belorusiji potekala pogrebna slovesnost za pokojnega kardinala Kazimierza
Swiatka
PINSK (ponedeljek, 25. julij 2011, RV) – V katedrali v Pinsku v Belorusiji
je danes potekala pogrebna slovesnost za pokojnega kardinala Kazimierza Swiatka, ki
je umrl prejšnji četrtek. Pogreb je vodil nadškof v Minsku Tadeusz Kondrusiewicz,
ki je v homiliji pokojnega kardinala Swiatka imenoval ''Božji atlet'', ki ni nikoli
nehal biti pričevalec evangelija, niti med preganjanji in niti takrat, ko je več let
prebil v sovjetskem koncentracijskem taborišču Vortuka. Po prihodu iz ujetništva je
kardinal Swiatek nadaljeval pastoralno delo v Pinsku kljub težavam in oviram, ki jih
je ustvarjal komunistični režim. Že takrat je kardinal veljal za ''legendo'' Cerkve
v Belorusiji. Določeno spoštovanje je užival tudi na strani sovjetskih državnih uradnikov.
Msgr. Kondrusiewicz je spomnil na besede enega od njih, ki je z velikim spoštovanjem
govoril, kako je Swiatek nasprotoval posvečenju duhovnikov brez dobre formacije v
semenišču. Njegova avtoriteta je bila tako velika, da ga je Janez Pavel II. imenoval
za škofa in nato za kardinala kljub njegovi starosti. Msgr. Kondrusiewicz je vernike
še spodbudil, naj pričevanja kardinala Swiatka ne zaprejo v zlati relikviarij, ampak
po njegovem zgledu živijo v spoprijemanju z moralniM relativizmom in versko brezbrižnostjo.
Upokojeni nadškof v Minsk-Mohilevu kardinal Kazimierz Swiatek se je rodil
1914. Kot mladega duhovnika ga je večkrat aretirala in zaprla KGB. Obsojen je bil
tudi na deset let prisilnega dela v koncentracijskih taboriščih: dve leti je bil v
Mariinsku in Sibiriji ter sedem let v Vorkuti in Inti, kjer je delal v sibirijskih
rudnikih. Na prostost je bil izpuščen 16. junija 1954. Vrnil se je v Pinsk in se ponovno
posvetil pastoralnemu delu. Pozneje je bil imenovan za generalnega vikarja v škofiji
Pinsk, nato za nadškofa v Minsk-Mohilevu in apostolskega administratorja v Pinsku.
Ob spremembah, ki sta jih prinesla razpad Sovjetske zveze in nastanek države Belorusije,
je reorganiziral in okrepil cerkvene strukture na svojem ozemlju ter se posebej zavzemal
za obnovo cerkva in formacijo duhovnikov. Leta 1994 je bil imenovan za kardinala.
Od leta 1999 do 2006 je bil predsednik Beloruske škofovske konference.