Kardinal Tauran v Londonu o pomenu in vlogi kristjanov na Bližnjem vzhodu
LONDON (sreda, 20. julij 2011, RV) – Eden od govornikov na mednarodni konferenci
o kristjanih v Sveti deželi, ki se je včeraj sklenila v Londonu, je bil tudi predsednik
Papeškega sveta za medverski dialog kardinal Jean-Louis Tauran. Pobudnika dvodnevnega
dogodka sta bila anglikanski primas in nadškof v Canterburyju Rowan Williams in katoliški
škof v Westminstru Vincent Nichols. Kardinal Tauran je v svojem govoru izpostavil
nenadomestljivo vlogo in pomen kristjanov v Sveti deželi in ostalih deželah Bližnjega
vzhoda. Žal so razmere, v katerih živijo, negotove. Zaradi političnega razvoja v zadnjih
petdesetih letih je prisotnost kristjanov postala šibka: preobrati in vojne so prispevali
k oslabitvi krščanskih skupnosti in povzročili izseljevanje številnih družin, je dejal
kardinal Tauran.
Izpostavil je, da Sveta dežela ne sme postati arheološki in
zgodovinski kraj. Za kristjane je Sveta dežela kraj Gospodovega razodetja, kraj, kjer
je Jezus živel, umrl in vstal od mrtvih. Sveti kraji in svetišča so mnogo več kot
le kamni, so živi pričevalci, ki jih obkrožajo prebivalci in družine s svojimi šolami,
kulturno dediščino, jezikom, običaji, obrtjo itd. Kardinal Tauran je tudi dejal, da
so kristjani res manjšina v Sveti deželi in v arabskem svetu, vendar so manjšina,
ki je pomembna, pri čemer je navedel šole, univerze in bolnišnice, ki sprejemajo vsakogar
ne glede na versko pripadnost. Nadaljeval je, da se kristjani v Sveti deželi in na
Bližnjem vzhodu morajo zavedati svoje posebnosti, posebnega dostojanstva, kajti pripadajo
apostolskim cerkvam. Njihove skupnosti so namreč zgrajene na veri apostolov, so apostolske
skupnosti v najglobljem pomenu besede. Izjemne vrednosti je tudi njihova liturgična
dediščina. Mnoge vzhodne Cerkve namreč izgovarjajo evharistično molitev v jeziku,
ki ga je govoril Jezus. Kot je poudaril kardinal, je pomembno, da se te bogate dediščine
ne skriva, ter opozoril pred težnjo, da bi se krščanske skupnosti spremenilo v kulturne
skupnosti. Velikega pomena je tudi dejstvo, da so kristjani v Sveti deželi in na Bližnjem
vzhodu Arabci. Na tem območju so bili že mnogo pred muslimani. Torej ne iščejo zatočišča,
ampak so doma. Govorijo arabščino; mnogi kristjani so ob koncu 19. stoletja tudi prispevali
k preporodu arabske literature. Arabski kristjani so dar za družbo, kajti prinašajo
kulturno odprtost, občutek za dostojanstvo človeške osebe, še posebej žensk, prinašajo
pojmovanje svobode, ki harmonizira pravice in privilegije ter pojmovanje politične
družbe, ki lahko vodi v demokracijo, je izpostavil kardinal Tauran. Poklicanost kristjanov
je, da so most, je nadaljeval predsednik papeškega sveta. Vprašanje torej več ni,
kako bodo preživeli v Sveti deželi in na Bližnjem vzhodu, ampak ali so pripravljeni
pričevati o svoji veri.
Kardinal je še izpostavil pomen Jeruzalema, ki za kristjane
kot tudi za jude in muslimane ni samo sveto mesto, ampak je njihovo domače mesto,
kjer imajo pravico živeti in delati. Vsem morajo biti zagotovljene in zaščitene njihove
temljne pravice kot so svoboda vesti in verska svoboda, svoboda gibanja, civilne in
zgodovinske pravice, pravica do vzgoje in izobraževanja, posedovanje ustanov idr.
Kristjani v Sveti deželi si ne domišljajo, da so sami, da bi vladali in vsiljevali,
ampak le, da bi cveteli tam, kamor jih je postavil Bog, je še dejal kardinal Tauran.