Apostolski nuncij v Sudanu: Državi potrebujeta druga drugo

SUDAN (ponedeljek, 18. julij 2011, RV) – Južni Sudan, 54. afriško državo, ki je neodvisnost razglasila preteklega 9. julija, čakajo številni izzivi. Več o tem je za Radio Vatikan povedal msgr. Leo Boccardi, apostolski nuncij v Sudanu. Predvsem je izpostavil nujnost sodelovanja med obema državama, Sudanom in Južnim Sudanom. Najti morata sredstva, s pomočjo katerih bosta lahko živeli v dobrih sosedskih odnosih, med drugim tudi na gospodarskem in družbenem področju:

»Državi potrebujeta druga drugo in ni si mogoče zamišljati, da bi meje, ki morajo biti še začrtane, prerezale globoke vezi, ki ju združujejo.« Pred seboj imata tako nedvomno zahtevno pot. Južni Sudan bo moral po začetnem navdušenju vzpostaviti gospodarske in trgovske dejavnosti, demokratično sodelovanje državljanov, infrastrukturo in spravo med različnimi etničnimi skupinami. Predvsem velika bogastva v državi morajo biti uporabljena za obče dobro. Izkoreniti je potrebno korupcijo in individualizem. Prve jasne posledice so se že pokazale tudi v Sudanu. Vlada je odločila, da bodo v prihodnjih devetih mesecih vsi, ki so po rodu iz Južnega Sudana, morali urediti svoj status. Po novem za bivanje in delo v tuji državi namreč potrebujejo dovoljenje. Mnogi med njimi pa se tudi že poskušajo vrniti v svojo domovino.

Msgr. Boccardi je v pogovoru pojasnil tudi vlogo Cerkve v novi državi in položaj kristjanov na severu: »Cerkev na jugu je povsem usmerjena k novi evangelizaciji. V prvi vrsti k izgradnji in oblikovanju zavesti kristjanov in državljanov, nato pa tudi k spodbujanju razvojnih načrtov na družbenem, skrbstvenem in gospodarskem področju.« Dvajset let vojne je pustilo globoke rane, ki jih lahko zacelita le odpuščanje in sprava. Boccardi je spomnil, da se večji del kristjanov in katoličanov nekdanje države nahaja prav na jugu. Sedem škofij mora zato sedaj oblikovati nove pastoralne načrte, da bo Cerkev resnično prisotna pri gradnji nove države.

Razmere na severu pa so drugačne. Številčno je Cerkev tam sedaj veliko manjša, a še vedno navzoča in dejavna v ekumenskem ter medverskem dialogu. Temelji na majhnih skupnostih in se trudi ohranjati živo vero ter pričevati v pretežno islamskem svetu.

Apostolski nuncij je na koncu spomnil še na pokojnega škofa Cesareja Mazzolarija. Novica o njegovi nenadni smrti preteklo soboto je vzbudila veliko žalost. Mnogi so ga poznali kot velikega misijonarja in dobrega škofa, ki je imel rad Afriko in Afričane. Njegova blagost in dobrota sta bili enaki njegovi drznosti in velikodušnosti. Spodbudil je številne projekte na področjih izobraževanja, zdravstva in mladinske pastorale: »Vse, kar je bilo uresničeno v Rumbeku, nosi sledi msgr. Cesareja in nam bo še dolgo govorilo o njem. Prepričan sem, da bo spomin nanj ostal blagoslov za ves Sudan.«

Audio: