Besede papeža Benedikta XVI. o sv. Bonaventuri

VATIKAN (petek, 15. julij 2011, RV) – Cerkev danes praznuje god sv. Bonaventure, cerkvenega učitelja iz 13. stoletja. Njegovo pravo ime je bilo Giovanni Fidanza. Še kot otrok je hudo zbolel in njegova mati ga je priporočila sv. Frančišku Asiškemu. Kmalu je res ozdravel in kasneje, po študiju v Parizu, vstopil v red manjših bratov. Tudi po tem je še nadaljeval študij in tako je postal eden najpomembnejših teologov v zgodovini Cerkve.

Papež Benedikt XVI. je sv. Bonaventuri marca leta 2010 posvetil tri splošne avdience. O njegovem življenju je med drugim dejal, da je v njem Kristus vedno imel osrednje mesto. Ko je bil že škof in kardinal je dobil nalogo, naj pripravi drugi vesoljni koncil v Lyonu in takrat je o njem nekdo zapisal: »Dober in prijazen mož, pobožen in usmiljen, poln kreposti, ljubljen od Boga in od ljudi ... Bog mu je dal tako milost, da je vse, ki so ga videli, oblila ljubezen, ki je srce ni moglo skriti.«

Sv. Bonaventura je sicer deloval kot profesor, v času, ko je bil na mestu generala reda manjših bratov, pa je napisal tudi življenjepis o njihovem ustanovitelju. Papež Benedikt XVI. je o tem njegovem delu dejal: »Frančišek je alter Christus, človek, ki se je povsem priličil Kristusu. Bonaventura je ta živi ideal izročil vsem, ki hodijo za Frančiškom. Ta ideal pa velja tudi za vsakega kristjana včeraj, danes in vedno. Moj predhodnik, Janez Pavel II., ga je kot program nakazal tudi za Cerkev tretjega tisočletja. Ta program se osredinja v samem Kristusu, ki ga je treba spoznati, ljubiti, posnemati, da bi v njem živeli trinitarično življenje in z njim preoblikovali zgodovino, dokler se ne dopolni v nebeškem Jeruzalemu.« O načinu, kako je svetnik opravljal svojo nalogo vodenja reda manjših bratov, je sveti oče povedal: »Vidimo, da za svetega Bonaventuro vodenje ni bilo zgolj eno izmed opravil, ampak predvsem razmišljanje in molitev. Pri koreninah njegovega vodenja najdemo vedno molitev in misel; vse njegove odločitve izhajajo iz premisleka, iz misli, ki je razsvetljena z molitvijo.«

Papež Benedikt XVI. je med avdiencami, ki jih je posvetil sv. Bonaventuri, izpostavil tudi njegovo knjigo Potovanje duše k Bogu in ob tem poudaril: »Pri vzpenjanju proti Bogu je mogoče priti do točke, kjer razum ne vidi več. Ljubezen pa se steguje onkraj razuma, vidi več, vstopa globlje v skrivnost Boga. Sv. Bonaventura je bil ves prevzet od tega pogleda, ki se je ujemal z njegovo frančiškansko duhovnostjo. Prav v temni noči križa se pojavi vsa veličina božanske ljubezni. Kjer razum ne vidi več, vidi ljubezen.«

Navsezadnje pa je sveti oče spregovoril tudi o svetnikovi ljubezni do stvarstva: »S tem v zvezi navajam stavek iz prvega poglavja njegovega Potovanja: 'Tisti, ki ne vidi brezštevilnega sijaja ustvarjenega, je slep; tisti, ki ga ne prebudijo tolikeri glasovi, je gluh; tisti, ki zaradi vseh teh čudes ne hvali Boga, je nem; tisti, ki se od tolikerih znamenj ne dviga k prvemu počelu, je neumen' (I, 15). Vse stvarstvo naglas govori o Bogu, o dobrem in lepem Bogu, o njegovi ljubezni.«

Audio: