80 let Radia Vatikan:
Litovski program

Prva poročila v litovščini je Radio Vatikan oddajal 27. novembra 1940 zvečer. Uvajanje oddaj v litovščini v programsko shemo Radia, ki je takrat imel za sabo malo manj kot desetletje oddajanja, pomeni po eni strani razširjanje različnih jezikovnih programov, po drugi strani pa je šel Radio s tem naproti potrebam litovske katoliške skupnosti, ki jo je le nekaj mesecev prej s sovjetsko okupacijo zajel val preganjanj ter so tako ostali brez kakršnih koli sredstev obveščanja. V prvi oddaji se je avtor in napovedovalec msgr. Frančišek Peter Bučys, vrhovni predstojnik kongregacije Marijinih klerikov, zahvalil papežu Piju XII., da je dovolil z oddajami Radia Vatikan pomagati in podpirati katoliško skupnost v domovini.

Potreba, da bi lahko slišali svoboden glas iz Rima, je še jasneje prišla od izraza ob koncu druge svetovne vojne. Če je konec vojnega konflikta za zahodno Evropo pomenil svobodo in razvoj, je za vzhodno Evropo pomenil nadaljevanje časov 'velikega trpljenja'. tako je v Rim v tem času pribežalo iz okupirane Litve več deset duhovnikov in bogoslovcev. Ti so postali jedro bodočega litovskega uredništva Radia Vatikan.

Po dveh mučnih desetletjih so se v Litvi končno začeli kazati prvi žarki upanja. Novosti 2. vatikanskega koncila so uspele vsaj malo preluknjati železno zaveso ter prebuditi v zatirani litovski katoliški skupnosti ločeni od ostalega sveta, željo čutiti se del vesoljne Cerkve. V istem obdobju so se v različnih deželah, ki so bile pod komunizmom, začela pojavljati politična disidentska gibanja. V tem kontekstu je leta 1972 začela izhajati redna tajna publikacija »Kronika katoliške Cerkve v Litvi«, v kateri so objavljali dejstva o preganjanjih. Ko so prve številke »Kronike« prišle na zahod, so v litovskem programu Radia Vatikan uvedli podobno rubriko, s katero so skoraj dvajset let obveščali poslušalce v Litvi o nasilju nad verniki. Tako je imel Radio Vatikan odločilno vlogo pri obrambi verske svobode v Litvi.

Za Litovsko Cerkev so prišli z začetkom papeževanja Janeza Pavla II. novi časi. Nekaj dni po izvolitvi je novi papež zatrdil, »da polovica njegovega srca bije za Litvo«. Preko valov Radia Vatikan so s papeževim naukom, z njegovimi besedami namenjenimi bodisi celotnemu svetu: »Ne bojte se!«, bodisi posebej litovskim vernikom prišle številne besede tolažbe in upanja. Še posebej pa izstopajo tiste, ki jih je papež izrekel 13. januarja 1991, po uboju 14 oseb pri televizijskem stolpu v Vilni. Papež je namreč z ganjenim glasom dejal: »trpim in molim z vami«. Septembra leta 1993 je papež Janez Pavel II. obiskal litovsko katoliško skupnost, ki je končno dosegla svobodo.

»Vam Litovci smo dolžni izreči zahvalo za ta Grič križev, za to izjemno pričevanje Bogu in ljudem...

Vsem bi rad rekel: človek je slaboten, ko je žrtev, morda pa je še slabotnejši takrat, ko nekoga zatira. Človek je slaboten, vendar je ta slaboten človek lahko močan v Kristusovem križu, v njegovi smrti in njegovem vstajenju. To sporočilo zapuščam vam vsem na tem mističnem kraju litvoske zgodovine« (Janez Pavel II., Litva, 7. september 1993).

In danes? Kakšno vlogo imajo litovske oddaje Radia Vatikan? Najprej je potrebno povedati, da je v današnjem litovskem medijskem prostoru čutiti očitno pomankanje verskih informacij. Za to je še vedno Radio Vatikan preko radijskega oddajanja ter preko novic na svetovnem spletu eden od osnovnih virov informacij bodisi za posameznike bodisi za krajevne časopise, ne samo za novice o dejavnostih Svetega očeta ali življenja vesoljne Cerkve, temveč tudi o vsakdanjem življenju katoliške skupnosti v Litvi.

Poklicanost litovskega programa Radia Vatikan je bila v službi univerzalnosti za dobro Cerkve v Litvi kar pomeni v službi obveščanja o nauku in dejavnostih Svetega očeta. Iz tega pa izhaja pomembna naloga: vzgajati bodisi pastirje Cerkve bodisi vernike, da bodo znali s katoliškimi to je univerzalnimi očmi gledati na življenje Cerkve, človeka in sveta.

Audio: