P. Federico Lombardi v Octava dies: Od Kartuma do Džube

VATIKAN (sobota, 9. julij 2011, RV) – Direktor Radia Vatikan p. Federico Lombardi tokratno oddajo Octava dies namenil novi državi Južni Sudan. Začenja jo z besedami bl. Janeza Pavla II. v Sudanu leta 1993.

»Južni Sudanci, svobodni v svojih odločitvah, lahko najdejo ustavno formulo, ki jim bo omogočila, da bodo presegli protislovja in boje glede specifičnosti vsake skupnosti. Težko je ne pomisliti na molitve in trpljenje tistih, ki jih je prizadela vojna na tem območju, predvsem na jugu. Mnogi med vami prihajate od tam in ste zaradi vojne begunci in brez doma. Neizmerno trpljenje na miljone nedolžnih žrtev mi nalaga,« so bile besede Janeza Pavla II. »da izrazim svojo solidarnost do onemoglih in nezaščitenih, ki se obračajo na Boga in prosijo pomoči, pravičnosti, spoštovanja dostojanstva, ki jim ga je Bog dal kot človeškim bitjem, temeljne človekove pravice, svobodo do verovanja in prakticiranja vere brez strahu ali diskriminacije. Z vsem srcem upam, da vas moj glas doseže, bratje in sestre z Juga. Veter sprememb, ki piha v Afriki, zahteva nove gospodarske in politične strukture, ki zares spoštujejo človekovo dostojanstvo in človekove pravice.«

10. februar 1993 v Kartumu je bil za Janeza Pavla II. prav poseben. Kot običajno, se je pred vladajočimi pogumno približal dramatičnim temem pravičnosti in svobode. Z velikim navdušenjem ga je sprejala ogromna množica južnosudanskih katoličanov, od katerih so bili številni begunci z Juga, ki so pobegnili pred nasiljem dlje časa trajajoče državljanske vojne.

Od takrat je minilo osemnajst let. V tem času naj bi umrlo dva milijona oseb, štiri milijone jih je zbežalo s svojih domov. Sedaj ostaja upanje, da se je vojna zares končala in da nova Republika Južni Sudan, ki jo je hotela velika večina njenih prebivalcev, lahko v miru začne novo zgodovino. Predstavniki svetega očeta in Združenih narodov, škofje različnih držav in državni predsedniki so se zbrali v Džubi ob razglasitvi neodvisnosti.
Čeprav je Južni Sudan bogat z naravnimi viri, bo vsaj na začetku ena najrevnejših držav na svetu. Spoprijeti se bo morala z izredno težkimi problemi glede svoje notranje enotnosti. A njeni prebivalci in vsi mi z njimi upamo, da bodo lahko zgradili prihodnost svobode in miru. Skrivnostna in izjemna življenjska sila sudanskega naroda, ki jo je bilo videti tudi na srečanju z Janezom Pavlom II. v Kartumu, se ni izčrpala. Potrebuje pa konkretno in močno mednarodno in cerkveno solidarnost, da bi se lahko razcvetela.


Audio: