Papež danes začel svoj poletni oddih v apostolski palači v Castel Gandolfu
VATIKAN (četrtek, 7. julij 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. bo danes začel svoj
poletni oddih v apostolski palači v Castel Gandolfu, kamor bo prispel pozno popoldne
in kjer bo v celoti preživel letošnje poletje. Običajno je sveti oče vsaj nekaj tednov
v juliju preživel v severno italijanski dolini Aoste. Lansko leto pa se je prvič odpovedal
oddihu v hribovitem predelu na severu Italije. Sveti oče bo v Castel Gandolfu ostal
vse do sredine septembra. Kot je znano, se bo avgusta udeležil svetovnega dneva mladih
v Madridu. V prvi polovici septembra bo ob sklepu italijanskega evharističnega kongresa
obiskal Ancono, v drugi polovici meseca pa se odpravil na apostolsko potovanje v Nemčijo.
Čez poletje bo papež v Castel Gandolfu ob nedeljah opoldne z verniki še naprej molil
Angelovo čaščenje. Ne bo pa imel splošnih avdienc ob sredah – te se bodo nadaljevale
3. avgusta v Vatikanu.
Spomnimo, da je papež zadnje kateheze med splošnimi
avdiencami ob sredah namenil molitvi. Ta vsebinsko nov sklop katehez je začel 4. maja,
ko je vernike povabil, naj vstopijo v ''šolo molitve''. »Skupaj s prvimi učenci
in s ponižnim zaupanjem se obrnimo na Učitelja in ga prosimo: Gospod, nauči nas moliti!«
je povabil papež. Molitev namreč ni nekaj samoumevnega: treba se je je naučiti, jo
vedno znova osvojiti. »Prvi pouk prejmemo od Gospoda, preko njegovega zgleda,«
je dejal papež. »Evangeliji opisujejo Jezusa v zaupnem in stalnem pogovoru z
Očetom: gre za globoko občestvo njega, ki ni prišel na svet zato, da bi izpolnil svojo
voljo, ampak voljo Očeta, ki ga je poslal, da odreši človeka.« Sveti oče je vernike
pozval, naj izkoristijo te kateheze o molitvi za boljše poznavanje Svetega pisma,
ga čez teden berejo in razmišljajo o molitvi ter tako »spoznavajo čudovito zgodovino
odnosa med Bogom in človekom, med Bogom, ki se razodeva, in človekom, ki odgovarja,
ki moli«.
Benedikt XVI. je v naslednjih katehezah ob izbranih svetopisemskih
odlomkih stare zaveze orisal molitev Abrahama, Jakoba, Mojzesa in Elije. Abrahamova
molitev (1 Mz 18,16-33) nas uči »odpirati srce za preobilje Božjega usmiljenja,
da bi v vsakodnevni molitvi znali z vztrajnostjo in zaupanjem prositi Gospoda, ki
je velik v ljubezni, za zveličanje človeštva«. Govoreč o Jakobovem boju z Bogom
(1 Mz 32, 23-32), je sveti oče dejal, da »molitev zahteva zaupanje in bližino,
biti kot telo ob telesu, a ne z Bogom sovražnikom in nasprotnikom, ampak z Gospodom,
ki blagoslavlja, ostaja vedno skrivnosten in ki se zdi nedosegljiv.« O Mojzesovi
molitvi (2 Mz 32,1-14) pa je papež povedal, da je v celoti usmerjena na Gospodovo
zvestobo in milost: »Ljubezen do bratov in ljubezen do Boga se v molitvi prežemata
in sta neločljivi.« V katehezi o Elijevi prošnji za spreobrnjenje Izraela (1 Kr
18,20-39) je sveti oče opozoril na nevarnost idolatrije: »Pravo čaščenje Boga je
dati samega sebe Bogu in ljudem; pravo čaščenje je ljubezen; pravo čaščenje Boga ne
uničuje, ampak obnavlja, spreminja.« Zadnjo katehezo pred poletnim oddihom
pa je Benedikt XVI. namenil psalmom. »Psalmi nas učijo moliti,« je izpostavil
Benedikt XVI. »V Gospodu Jezusu,« je dejal papež, »ki je v svojem zemeljskem
življenju molil s psalmi, ti najdejo svojo dokončno izpolnitev in razodenejo svoj
najvišji in najgloblji smisel.« Psalmi nam govorijo o Sinu, podobi nevidnega Boga,
ki nam popolnoma razodene obličje Očeta. »Kristjan torej s tem, ko moli psalme,
moli k Bogu v Kristusu in s Kristusom, ter prevzema te pesmi v novi perspektivi, ki
ima v velikonočni skrivnosti svoje zadnje pojasnilo. Obzorje molilca se tako odpre
za nepričakovano resničnost, vsak psalm doseže novo luč v Kristusu in Psalter lahko
žari v vsem svojem neskončnem bogastvu.«