Duhovne misli Benedikta XVI. za 14. navadno nedeljo
Benedikt XVI. je o skrivnosti Jezusovega poznavanja nebeškega Očeta spregovoril v
velikonočni poslanici leta 2008.
“Vstal sem in sem še vedno in zmeraj s teboj.”
Te besede nas vabijo, da se zazremo v vstalega Kristusa in pustimo, da njihov glas
odmeva v našem srcu. S svojo odrešilno žrtvijo nas je Jezus iz Nazareta napravil za
božje posinovljene otroke, tako da se moremo zdaj tudi mi vključiti v skrivnostni
razgovor med njim in Očetom. Na misel nam prihaja, kako je nekega dne rekel svojim
poslušalcem: “Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče
ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti” (Mt 11,27). S tega
vidika razumevamo, da trditev, ki jo danes vstali Jezus naslavlja na Očeta: “Še vedno
in zmeraj sem s teboj,” kot v odsevu zadeva tudi nas, “otroke Boga, sodediče s Kristusom,
če le trpimo z njim, da bomo z njim tudi poveličani” (Rim 8,17). Po zaslugi Kristusove
smrti in vstajenja tudi mi prav danes vstajamo v novo življenje. Ko svoj glas pridružujemo
njegovemu, izjavljamo, da hočemo ostati za vedno z Bogom, našim neskončno dobrim in
usmiljenim Očetom.
Tako vstopamo v globino velikonočne skrivnosti. Presenetljivi
dogodek Jezusovega vstajenja je v bistvu dogodek ljubezni: ljubezni Očeta, ki izroča
Sina v odrešenje sveta; ljubezni Sina, ki se prepušča Očetovi volji za vse nas; ljubezni
Duha, ki obudi Jezusa od mrtvih v njegovo preobraženo telo. In še več: to je dogodek
ljubezni Očeta, ki “znova objema” Sina, ko ga odeva v svojo slavo; ljubezni Sina,
ki se z močjo Duha vrača k Očetu, odet v našo preobraženo človeškost. Današnja slovesnost,
nam torej kliče, naj se spreobrnemo k Ljubezni; nas vabi, naj živimo v zavračanju
sovraštva in sebičnosti in učljivo sledimo stopinjam Jagnjeta, žrtvovanega za naše
odrešenje, naj posnemamo krotkega in v srcu ponižnega Odrešenika, ki daje počitek
našim dušam (prim. Mt 11,29) (Urbi et orbi, 23.3.2008).«
O Jezusovem povabilu:
»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt
11,28), je Sveti oče spregovoril med homilijo pri sveti maši na brnskem letališču
med apostolskim potovanjem na Češkem.
»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni
in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28). Te Jezusove besede so zapisane
nad vrati v vašo stolnico v Brnu. Sedaj jih namenja vsakemu izmed nas in še doda:
»Učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim
dušam« (Mt 11,29-30). Jezus povabi vsakega učenca, naj se ustavi pri Njem in bo dobil
pri Njem tolažbo, podporo in počitek. A lahko ostanemo ravnodušni pred njegovo ljubeznijo?
Tukaj, kakor tudi drugje, so mnogi v preteklih stoletjih veliko trpeli, da bi ostali
zvesti evangliju in niso izgubili upanja. Številni, ki so se žrtvovali, da bi povrnili
človeku dostojanstvo in svobodo ljudstvom, so našli v velikodušni privolitvi Kristusu
moč, ustvariti prenovljeno človeško kulturo. To je možno tudi v sedanji družbi, v
kateri se porajajo številne oblike revščine zaradi osamljenosti, ne čutiti se ljubljene,
zaradi zavračanja Boga ali zaradi tragičnega zapiranja človeka vase, ko misli, da
zadošča sam sebi ali pa celo, ko misli, da je samo nepomebno in minljivo dejstvo.
V tem današnjem svetu, ki postane odtujen, če zaupa samo človeškim načrtom, je lahko
samo Kristus naše gotovo upanje. Kristjani smo poklicani, da to oznanilo vsak dan
z našim pričevanjem širimo.